Dvomi Včasih želim
Anica Černej
Iz "razgovora v mraku"
Spisano: Pretipkala iz Moje poti 1975, Klara Omovšek.
Izdano: V Ljubljani: Partizanska knjiga
Dovoljenje: To delo je objavljeno s pisnim dovoljenjem avtorja, pod pogoji licence CreativeCommons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 3.0.
Izvozi v formatu: epub       mobi       pdf       rtf       txt



Včasih želim,
da bi ne bilo resnice,
da bi ne bilo iskanja
in bi vsi mi, ljudje,
hodili v bele sanje odeti.
Da bi v teh sanjah slutili
daljno lepoto
in da bi verjeli
v božjo dobroto,
brez misli in brez spoznanja.

Včasih želim,
da bi ne bilo niti nas, čudnih ljudi,
ki nosimo večno žejo in glad ...
ki si miru ne damo,
ki svetlih sanj ne poznamo
in tihih, drhtečih nad —
ki hočemo jasne poglede,
ki iščemo prazne besede
in mirno zapravljamo
svojo in tujo pomlad.