V škodo bližnjemu.
| ← Neviden človek | V škodo bližnjemu Narodno blago koroških Slovencev Vinko Möderndorfer |
Zareči in odvzeti mleko → |
| |||||||||||||
Ljudje, ki ne marajo delati, a bi vendar radi v usta nosili, skušajo s čarovnijami vzeti delavnemu človeku, kar pridela in česar najbolj potrebuje. Od domačih pridelkov so zato najbolj pripravni: mleko, smetana in žito. Ni pa še bilo slišati, da bi kdo komu s čarovnijo vzel bob, ker ni posebno okusen, čeprav je zelo rediven in je še božja zapoved, da ga moramo spoštovati, ker ga sam Bog spoštuje. (2) Jezus je odjahal v daljne kraje. Na tleh je zagledal bob in je rekel svojim učencem, naj ga poberejo. Tem pa ni bilo za to, da bi stopili v silni vročini z osla radi malovrednega boba. Ker so bili preleni, da bi se sklonili k bobu, je pa Jezus sam stopil z osla in pobral bob. Začudenim učencem je pa povedal, da je Bog najtežje ustvaril bob. Ker je bil bob pretrd, se mu je odlomil nohet, kar se še sedaj poza na bobu. Radi tega je pač vreden, da se Očetov sin skloni do njega tudi s konja. Toda ker se ljudje v današnjih dneh ne drže več tako božje besede, jim je seveda vse bob v steno, več jim je za mleko, smetano in žito. Mleka nihče ne more pogrešati, poleg redilnosti in okusnosti ima pa tudi čudežno moč. Tako lahko odvrneš vse kače od sebe, če jim daš kuhanega mleka; kače bodo poskakale v mleko. Stari grofje in vitezi pa so bili tako pametni, da so ukazali mešati k malti sol in namesto da bi apno, pesek in sol pomešali z vodo, so ukazali pripraviti malto z mlekom. Zidovje starih grofov je bilo radi tega tako trpežno, da si je mnogo ljudi na njem zdrobilo glave in razvaline stoje še dandanes. Če bi ne bilo primešano k malti mleko, bi bili stari gradovi že davno propadli. Ko so v Žel. Kapli zidali cerkev in obzidje za brambo pred Turki, so tudi napravili malto z mlekom.