V Galileji, 1990
← Fotka s citatom Yazoo Deep in each other's dream | V Galileji, 1990 Ambra Tomaž Šalamun |
Hoja → |
|
Smučar da na glavo ješprenj. Tukaj, ob
Temzi, je živel Dickens. Ni večje slasti,
kot da v provinci, v malem mestu, ki mu je
tvoj del zasadil kostanje, zgradiš Opero.
Neskončne debate, koga bi najeli. Kdo
naj poje, kdo je zaseden. Gospa Nastja visi
na telefonu noč in dan.
Ampak v Guanajuatu smo razvajeni. Mi imamo
še eno mesto, dvesto, tristo metrov pod
tlemi, z rekami in katedralami in rudniki
srebra. Mumije nam ne zgnijejo. Caruso za
kilo in pol shujša vsakič, ko poje. Pije
magnezij in diši. Na vrtu čakajo trgovci s
paketi in kažejo klobuke. Cilka določa
klopce. Ne moški, nobenega majordoma ni,
Ampak kar zunaj nekje, kot da smo v Halozah.
In ko razširiš park, čez potko naletiš na
deske. Ni tako kot v Coyoacanu. Tam so obzidja
visoka. Od zunaj ne vidiš nič. Komaj
zaslišiš topi udarec cepina za Trockega,
ampak njegovo spodnjo čeljust le podeduje
Vera, ki jo zdaj gledava z Vaskom. Trgovcem
so se zmočile škatle. Pevci ne bodo peli.
Srne se ne bodo več poteple z gradu.