V beneški gondoli
V beneški gondoli. Arkadij Videmšek |
|
Na desno, levo nad vodo
kipe palače pod nebo,
med njimi pa prav srčkana
v valovih plove gondola.
Iz nje zajoka strune glas
v pomladni bajni tihi kras.
Pa zopet mir gre skoz večer
in tiho plove gondola ...
Še sončni žarki nad odo
San Marku dajejo slovo
in zgrne mrak, ko sem lahak
nad srčkano se gondolo.
Kaj, ko bi gondoljer bil jaz
in zreti mogel Ti v obraz,
ti dušica, ti ljubica,
v beneški mali gondoli!