V bolezni
V bolezni [Bonaventura Suhač] |
|
<poem> Kaj na-me zreš, oj žena nesprosljiva, ki polna smrtonosnega si jada? Še jači me in teši moja nada, Da grozepolna bodeš milostljiva.
Stojiš pred mano ti ko skala siva, Očij globel me tvojih smrtno zbada; Slovo zveni mi kosa tvoja, — mlada Naj grem, da vsprejme me mrtvaška njiva!
Koso nad mano že si zavihtela, Z desnico grabiš me, ustavljaš hojo : Ne bo je, ki pred kratkim je živela, In s tem zvršila si nalogo svojo.
Jaz prosta spon — k Očetu bom vshitela, Ki milostno naj sprejme dušo mojo!