V borbi za obstanek
V borbi za obstanek Vida Taufer |
|
Odgrnili so zastore,
da pogledam.
Zevajoče rane,
trupla razmesarjena;
same glave so ležale v krvi.
In med ubitimi so šli živeči.
Veselih lic,
razpaljenih oči,
objemali so
mlade deve
in se smejali.
Umrla bom
in duše ne bo več,
da čutim.
Saj se mi smilijo
ti milijoni,
ki gledajo samo veselje,
a ne pomislijo,
kaj jih še čaka.
O, da bi znale
te krvave glave,
to bi vam govorile,
bratje slepi!