V bregu pod Nabrežino
← V Istri | V bregu pod Nabrežino (Primorske pesmi) Igo Gruden |
Na Krasu → |
|
Od morja breg visoko gor do Krasa
v terasah vzpenja se, v strmine boči,
prepeva v jutro, sanja v tihi noči,
v poldnevu tih, brez diha in brez glasa.
Vinógradi – terasa in terasa …
vsevprek razpalo jih zidovje loči;
na stezi ribič komaj se razloči,
ki stopa v breg upognjen k tlom do pasa.
Od težke bútare drvi in rožja
visoko v bregu ribič si oddahne:
zamisli se v skrivnostni sèn okrožja,
v skrivnost morjá, ki v večnem ritmu plahne,
vzravná visok se – in v svetovja božja
kot ptič se duh pod sonce mu razmahne.