V gozd zeleni bom stopila
← To, le to je solnce meni | V gozd zeleni bom stopila (Dela (Anica Žemlja)) Anica Žemlja |
Z dušo naj se duša druži → |
|
V gozd zeleni bom stopila,
lehno bom po njem hodila,
v mislih pa bo neprestano
dragec mili stal pred mano.
Oj kako si gozd samoten,
oj kako si pač krasoten,
ko polno svetlobe zlate
solnce zre prijazno nate!
Oj, kako pokoj, si dičen,
oj kako pač miru sličen,
koji v last srce mi vzel je
in se srečno ga odel je! …
In kako ti luč svetlobna
pač ljubezni si podobna,
ki kraljuje v duši moji,
v nežnem cveti, v zlatej boji! …