V ječi (Paul Verlaine)
V ječi Paul Verlaine |
V originalu so prva in tretja ter druga in četrta kitica zapisane vzporedno.
|
Nad streho modro je nebo,
molče se smeje,
nad streho trese se drevo
in ziblje veje.
Na nebu nad menoj
skrivnostno pritrkava,
na drevu pred menoj
ptič toži, poskakljava.
Moj Bog, moj Bog, življenje je
preprosto, mirno, –
od daleč šum pojema, razteza se
tam mesto neizmerno.
Kaj jočeš, vedno ob lini si
s svojo grenkostjo,
povej, oh, kaj si storil ti
s svojo mladostjo?