V kaverni
| V globini: Igra v enem dejanju. France Bevk |
| |||||||||||
Osebe
uredi- Jožef Grivar, narednik.
- Tone Grivar, njegov brat, vojak.
- Korporal.
- Telefonist.
- Nekdo. Prvi. Drugi. Tretji. Četrti. Peti. Eden izmed njih. Drugi izmed njih. Tretji izmed njih. Glas iz kota. Drugi glas iz kota. Nekdo iz kota. Več glasov. Vsi.
Podzemska luknja z zaprtim vhodom zadaj na levi. Ob steni je telefon. Od ležišč štrle samo ogrodja. Vojaki čepé na njih in po kotih, večinoma zgneteni v desnem kotu v živ klopčič. Pod medlo svetiljko piše nekdo pismo. Eden igra na ustno harmoniko komaj slišno, drugi komaj slišno poje. V globini se slišijo topovi, katerih besnost od hipa do hipa narašča. Nihče se ne zmeni zanje. Narednik, ki sedi v ospredju, pogleda zdolgočasen na uro.
Narednik Korporal!
Korporal A?
Narednik Korporal!
Korporal Čakam povelja, gospod narednik!
Narednik Ali si korporal ali si baba? Tu ni — aaa — tu je povelje. Si razumel?
Korporal Sem, gospod narednik.
Narednik In če bi bil tudi moj brat. Menjaj stražo!
Korporal Takoj, gospod narednik! (Bere z lističa.) Lipnik Jože, Zelnik Peter! Alo! Nahrbtnik, patrone — vse v redu? Pripravite se! Puška, bajonet.
Prvi O sveta Pomagalka!
Drugi Prekleti vrag! Jedva sem zaspal, je že vrsta na meni.
Nekdo Ne jemlji duše s seboj, da ti je ne navrtajo.
Drugi Če mi uteče, je ne bom lovil. Mislila bo, da mi ni bogvekaj do nje, vrnila se bo.
Korporal Hitro! Zunaj čakajo!
Prvi Če nista ta čas učakala smrti, zdajle je tudi ne bosta! Če ju pa zadene tisto minuto, ki je nama namenjena, ji bova hvaležna. Le glej, da naju ne pustiš čez uro zunaj; še zase ne bi hotel umreti, nikar za druge.
Drugi Nikar ne misli, da si moder. Bogu ne prekrižava načrtov. Če zdajle prideva kesneje, bova rešena kesneje ... (Odidejo.)
Nekdo Govore o smrti kot o kupčiji.
Prvi (ne tisti, ki je šel na stražo) Dobé se taki ljudjé. Nikoli ne veš, kaj se skriva v globini človeka, kot ne veš, kaj je v sredini zemlje. Dobro ali slabo? Ali oboje?
Drugi (čez hip molka) Smrt? Kakšna smrt? Ne poznamo smrti.
Tretji Tudi mene še ni doletela. Če je čakaš, ne pride.
Četrti Misli o smrti ali ne misli, kadar pride, pride, kakor volk iz hoste.
Narednik (dvigne glavo) O čem čvekate? Ali nimate drugega?
Eden izmed njih Še mesar govori o teletih, pa bi mi ne o smrti. Po pasje nas dajejo — nocoj je že peklensko. Poročnika smo izgubili, še zagrebsti ga ne utegnemo. Četovodjo je vrag vzel. Da nisi prišel ti, bi bili brez poveljnika.
Drugi (tišje, da bi ne slišal narednik) Vem, kaj mu je. Pri materi je bil. Trije tedni dopusta. Človek ravno okusi življenje in smrt postane strašilo. Mi pa, ki garamo že leto in dan ...
Eden izmed njih Ali ni bil celo ženin?
Drugi Svojemu bratu.
Eden izmed njih To se pravi ... khm! — biti za namestnika pri poroki ... Ali ni bilo nekaj med njima?
Drugi Eh, čudne stvari so to! Nekoč nisem spal in sem poslušal. V noči sta se skoraj davila. Ne vem, zakaj je popustil narednik in mu šel še za namestnika ...
Eden izmed njih Ej, ej — zakaj?
Prvi No, no ...
Narednik Kje je Tone?
Eden izmed njih Vaš brat je bil na straži v levem rovu, da ga niste videli; zdaj prihaja.
Korporal (pride z enim nožem) Tu smo. Samo dva. Eden se je zopet iztegnil.
Vsi Kdo?
Korporal Lazarič je legel v grob, ne obudi ga nihče.
Prvi Čemu pa je treba straže, dokler streljajo? A? Čemu dva moža mesto enega?
Narednik Vprašajte generala!
Drugi Generala? Pamet je treba vprašati.
Prvi Le vprašaj pamet, boš že videl.
Tretji Vsi smo na vrsti.
Tone (se približa naredniku) Jožef, ali si prišel z dopusta?
Narednik Ravno pravi čas, da poginem.
Tone In kaj — je novega?
Narednik A — kaj je novega? Nič. To se pravi: pozdravljajo te. Poročen mož si in ženo imaš.
Prvi Zdaj lahko umrješ. Otrok ne boš imel.
Drugi Tvoja žena jih bo imela, a tvoji ne bodo.
Tone Kaj čvekaš, čeljust? — In nič drugega?
Narednik Kaj drugega? Poroka je bila, malo pojedine ... to je vse.
Prvi Ali hočes, naj ti prinese ženo? Kam jo boš del, govno?
Tone Nič pisma ni poslala, nič drugega?
Prvi Kaj pa drugega hočeš? Vsega ni mogoče pošiljati.
Drugi Brez skrbi bodi. Tvoj brat je vse sam opravil, saj si ga poslal za namestnika.
Tone Tiho, prase! Kdo te je vprašal, da iztezaš svoj umazani gobec?
Narednik (z lahnim nasmehom) Ali si ljubosumen?
Tone (naglo) Nisem! Ampak, to rečem, če je to pravica ...
Narednik (razdražen) Zopet cikaš name. Ali sem se bil jaz pregrešil zoper predpise, ali si se bil ti?
Tone No, saj nič ne rečem. Toda, če si moj dobri mlajši brat, mi povej, kako je bilo. Eno besedo vsaj je rekla.
Narednik »Da« je rekla. Na tvoj rovaš, ne na moj.
Tone Na moj? In čemu naj bi rekla na tvoj — saj si se vendar prepričal ...
Narednik (bruhne) Nič se nisem prepričal! (Lahno.) Torej si vendar — ljubosumen?
Tone Če sta se gledala iz mlada? A znaj, da si jo odstopil meni! Čuješ?
Narednik Odstopil? Seveda sem jo odstopil! Peljal sem jo celo k poroki, nato k kosilu, nato ... (Hudoben smeh.)
Tone Nato ... kaj nato?
Prvi Nato — še vprašuješ? Ali ni jasno? Oženi se, da ima ženo na papirju in je še ljubosumen. Govedo!
Tone Po čem se vam cedé sline, praseta!
Drugi Po gruntu gotovo ne kot tebi. Kaj ti bo zemlja, če jo boš podpiral z nosom. Ženo bi imel vsaj en dan.
Tretji Saj jo ima.
Četrti Kot sv. Gol na pratiki.
Drugi In če jo je narednik imel rad? A? Mlad je še. In ne taka trlica.
Prvi Prav je imel, da je šel spat z njo prvo noč.
Tone Barabe! Fej! Praseta! Vsi ste priča! Jožef, govori!
Narednik (sedi na brunu, gleda v tla in se smehlja predse).
Nekdo iz kota Pustite človeka, da živi v miru! Kaj vam je storil?
Drugi Moli svoj rožni venec in molči!
Tone (stopi pred narednika, trese se po vsem životu, oči se mu bliskajo) Zdaj spregovori! Kaj praviš na to?
Narednik (dvigne glavo) Kaj?
Tone Vse te besede. Ves ta čas so krulile te svinje vsak dan eno in isto. Vem, da ni res, a vendar me je zadelo. Tudi če bi je rad ne imel, zadene. In danes je vendar moja žena ...
Prvi Tudi svoje pipe ne maraš posoditi.
Tone Zato hočem slišati od tebe ... Vsi naj slišijo ...
Narednik Kaj hočeš vedeti?
Tone (nestrpno) Če je res, ali če ni res?
Prvi Še vprašuje!
Narednik Mnogo je lahko res, mnogo tudi ne. Povej, kaj?
Tone Žeblje mi zabijate v meso. Še po noči mi ni do spanca. Da si vsaj prišel! Ali je res, ali ni res ... da si bil moj namestnik tudi v postelji? ...
(Vse je tiho.)
Nekdo iz kota Pustite človeka, da živi v miru.
Prvi Lep mir, ko tuli nad teboj kot tisoč zlodjev!
Narednik (se dvigne, smeh mu še ni popolnoma izginil z obraza) Brat Tone! Povedal bi ti, če bi vedel, da jo imaš resnično rad, da ti je mnogo zanjo, samo da razbremenim tvojo dušo.
Tone Saj sem dejal: ta hip mi je vse zanjo. Vse ...
Narednik Ali je resnica?
Tone Če zahtevaš, se pri živem Bogu zakolnem ...
Narednik Ne! (Počasi.) Potem ti povem, česar bi ti ne povedal, če bi je ne imel rad. Bil sem tvoj namestnik tudi v postelji ...
Tone Ni res!
Vsi Hahaha ...
Narednik Kaj hočeš, da naj lažem?
Tone Tedaj si me ogoljufal. Niso me varale slutnje in drugače ni bilo mogoče. Vsi so vedeli, le jaz ne ... Tepec, tepec!
Več glasov Hahaha! Saj si vedno govoril, da si ti osleparil brata! Haha!
Narednik Tako, brat?
Tone Molčite, svinje! Saj ni res! Dokaži mi!
Narednik Lepo telo ima tvoja žena. Belo polt, mehko ... Ali ni celo južne krvi?
Tone Molči! Boš molčal! Še eno besedo in četudi si ... Boš tihooo! (Hoče planiti nanj, v tem hipu se narednik odmakne in ostane hladen.)
Narednik (z gromkim glasom) Pozor!
Tone (omahne v ravnotežje, obstoji kot kip pod sugestivnim klicem. Izčrpan je, njegove oči gledajo zbegano.)
Narednik Na tla!
Tone (se vrže po predpisu na tla).
Narednik Kvišku! — Odstopite! Konec besedi.
Tone (gre omahovaje do stene in počene na tla ter se zagrize v misel, telo se mu potresa kot v ihtenju ali silni groznici).
(Nekaj časa je vse tiho, le silno bobnenje potresa okolico.)
Nekdo iz kota In vendar ni prav, kar se godi s človekom. Zakaj ne ležete ali ne govorite resnice na dobro, ampak le na slabo človeku.
Prvi Blede se ti.
Drugi Kaj ti pomaga vse dobro ali slabo. Slabše ne more biti.
Tretji Zdaj bi stavil glavo, da je narednik lagal.
Prvi Ne stavi! Izgubiš jo vseeno dovolj zgodaj.
Drugi Če je lagal, ali če ni lagal, kdo bi mu verjel. Katera ženska bo nam verjela, da to uro nismo imeli žensk v zakopih?
Prvi Pred neko ofenzivo je bilo. Ali mi verjamete? Častniki so šli k vlačugam; tako so se pripravili na smrt. Res je vse pokosilo.
Nekdo iz kota Oh, ti moj Bog!
Tretji Čudno je to v človeški naturi. Bližje smrti ko si, večje prase si. Niti ne maraš srečnega človeka poleg sebe, niti za piko bolj srečnega ne.
Nekdo iz kota To nam ne pomaga. Če pride smrt, pride vseeno.
Drugi Pasja logika. Kar pride, seveda pride. Samo ti primoliš. (Molk.) Prekleta ofenziva!
Tretji To bobnenje poznam. Gre zares. Tisto prekleto bobnenje, ko se vse razbije in preluknja. Ali mislite, da ne leže tik za žico že sovražniki. Kdor bo zadnji na straži, bo gotovo ubit. In mi, če ne gremo pravi hip na prosto, tudi ... Brumt! sveženj pred vrata, pa nas stisne kot mlinec ...
Nekdo Bodimo tiho. Saj se nič ne sliši, če bo nehalo.
Prvi Ali si gluh? Meni razbija po glavi.
(Telefon zvoni.)
Telefonist Halo!
Narednik Tiho! Mir!
Telefonist Halo. Da. Prosim. (Piše.) Sovražnik prekoračil reko. Leži pred ovirami. Ogenj poneha vsak hip. Naskočili bodo vhode. Zastražite jih še z enim možem. Ta je odgovoren za kritje s svojim življenjem ... Kaj? Da, da! Razumel.
Nekdo Kaj bo?
Narednik Kaj bo? Slišal si, kaj bo.
Telefonist Javim pokorno, telefonično poročilo.
Narednik Dobro. Prepiši ga na čedno. — Eden mora na stražo. S seboj vzame revolver in tri ročne granate. Pazi naj, kdaj se dvigne senca za žično ograjo in se zavihti v jarek. Naj gleda, da ostane živ, dokler ne ubije sence, prekleto — no, potem je lahko mrtev ...
(Tihota. Grmenje.)
Nekdo Kdorkoli — zunaj ne ostane živ.
Narednik Mrtev ali živ ... Bolje eden nego vsi. Ta čas se mi priborimo na dan. in potem nastopi druga vrsta, imamo jarke in življenje.
Nekdo Kdo bo šel?
Narednik Kdor ima dovolj poguma, se bo oglasil. Umreti uro prej ali pozneje, ni razlika, da bi ravno nanjo pazil.
Nekdo Ni mnogo razlike. A upanje ostane vseeno. S tem smo se prikopali skozi vsa leta. Vidite, to je!
Narednik Kdo si upa? Kateri je junak med nami? — (Molk.)
Narednik Jaz ne morem iti, to vidite. — S prstom bom pokazal nanj in šel bo.
Nekdo V smrt!
Narednik V smrt si šel že pred leti, pa še zdaj živiš! (Meri vse s pogledi. Lahek, čuden smeh mu skrivi ustnice za hip. V prostoru ležita molk in napetost. Vsi ga zró, le Tone sedi mrk in bulji v tla, kot da zanj ni okolice. Narednikov pogled se ustavi na njem ... Čez hip dvigne prst in pokaže nanj.) Ti!
Tone (se ne gane).
Narednik Anton Grivar!
Tone (dvigne glavo) Kaj se je zgodilo? Ali je vrsta na meni?
Narednik Ni zamena straže! Ti greš!
Tone (zmeden) Kam?
Narednik Vzemi puško in tri ročne granate.
Nekdo Nahrbtnik pusti tu; ne boš ga rabil več!
Tone Kaj je? Zakaj me ne pustite? Vsaj danes, da — razmislim ...
Narednik Vzemi puško in tri ročne granate si deni za pas. Pojdi!
Tone (vzame mehanično granate in puško) Čemu ravno zdaj? Pravkar sem mislil, kam bom šel. Če se ne izplača iti v Brazilijo, kamor ne pride glas — sramote! — —
Narednik Tiho! — Pazi! V bližino vrat se ostavi. Nihče ne sme pred vrata, drugače nas podavijo z enim zamahom vse kakor zajce. Eno minuto pred tvojo smrtjo mora biti vsakdo mrtev.
Tone Tako? Ti? Ti! — Ne, ne, ne; ne morem! Glej, Jožef, saj ... (Vrže puško.)
Narednik Narednik sem!
Tone Brat!
Narednik Narednik sem!! Kaj bi rekli drugi, da sem svinja: sam ni šel, brata ni poslal ...
Tone Gospod narednik! Drugi so, ki nimajo otrok ne žene. Kaj jim je življenje! Ne! Prepustim ti vse, pojdem v Brazilijo; tam bom živel tiho in zase; nobeden ne bo vedel zame!
Narednik Poberi puško!
Tone Gospod narednik!
Narednik Izvrši povelje! Če boš padel, pazi, da padeš tako, da se ne bomo spotikali nad teboj. Marš!
Tone Ti si volk! Ti si hijena, ki žre mrliče! Oba ene matere sva. Ena žena naju je dojila. Bodi! Imej njo — imej jo —; če mi je nezvesta, bo zvesta tebi! Ne duha več ne bo po meni.
Nekdo Ogenj ponehava. Ali ne bo že prepozno?
Narednik Pojdi! Padel boš, ali tu ali tam zunaj. Ne morem več nazaj! (Vzame revolver.)
Tone Kdo izmed vas se oglasi zame? Vsaj eno leto bi rad še živel! Do zdaj še živel nisem!
Vsi Pojdi, kanalja! Ali je tvoja smrt dražja kot naša? — Poberi se, zajec, če ne, te izženemo s kopiti! — Morilec naših otrok in nas! Upornik! Naženimo ga! Mi bomo zanj umirali? On bi rad šel v Brazilijo? Smejal bi se nam! Za grlo ga primite, kaj ga gledate! Pojdi in napravi križ čez grehe! — Kaj bi mi bilo življenje, če bi ga živel kakor ti! — Še ni spal pri ženi, pa hoče, da mu mi odkupimo tisto noč! — Potuhnjenec!
Tone Kaj sem vam storil, da lajate name?
Vsi Umreš, če umreš sam. Umreš, če umremo vsi!
Tone (s spačenim obrazom) Psi! Volkovi!
Vsi Ti nedolžni angel! Narednik, ubij ga, če noče! Ubijte ga! — Gre naj! Ne, ubijte ga! Vrzite ga skozi vrata!
Tone (omahovaje, s strašnim pogledom na vse. Bolj zasé kot za druge) Grem. Grem in izvršil bom povelje. Kot volcjé boste tulili! Kot volcjé! (Nese lopato.)
Nekdo Kaj neseš?
Tone Lopato ... da si izkopljem grob. Psi! (Odide. Vsi ga spremljajo z očmi. Vrata se zapro.)
Prvi Šel je.
Drugi Ne bo ga več nazaj.
Tretji Brat je bil — vendarle ...
Prvi Bogve, če mi prestopimo ta prag še kdaj. Lepše bi bilo umreti na solncu ... na prostem ...
Drugi Bolje je tu notri. Kakor padeš, tako obležiš; že ta hip si zakopan brez duhovnika in solza. Vse, kar imaš, gre s teboj. Mrtev si z mrtvimi sosedi; vse v isti minuti.
Drugi izmed njih (ki se še ni bil oglasil) Družino imam in otroke. Spominjam se kraške bitke. Koliko krvi! In vsak hip sem videl na mestu, kjer se je granata razletela, krvave glave svojih domačih. In Bog me je obvaroval ...
Tretji izmed njih Kadarkoli te vidim, vedno moliš. Ali si res tak grešnik?
Glas iz kota Ali še vedno nosiš škapulir?
Drugi izmed njih (z vzdihom) Oče naš ...
Drugi glas iz kota Še bomo živeli. Ko se vrnem, izpijem vedro vina!
Narednik (ki je stal zamišljen s povešenim revolverjem v roki) Tiho! Ali se ni nad nami granata zakopala v zemljo. Ali ni butnilo ob vrata?
Eden izmed njih Pst! Ne, nič ni! Pač!
(Molk.)
(Ob vrata je butnilo znova.)
Narednik Odprite vrata! Poglejte!
Nekdo (poizkusi; vrata se ne odpro. Obstoji in se ne gane).
Vsi Kaj je? Kaj se je zgodilo? Kaj to pomeni?
Nekdo Vrata se ne odpro več ...
Narednik Vrata se ne odpro? Vrata se ne odpro!
Vsi Zaklenjeni? Zabiti? Zasuti? Živi pokopani? Mrliči pri živem telesu! Hu!
Narednik (plane k vratom, poizkusi jih odpreti; ne udajo se mu) Halo! Odpri! Ali nas je zasulo? Kaj je?
(Tiho. Grob.)
Narednik Anton! Ali si živ, ali si mrtev? Anton!
(Od zunaj se začuje krohot, kot da prihaja iz grozne globočine gneva.)
Vsi (ostrmé. Zro se, zro, tihi ko gluha noč, plašni kot otroci).
Glas od zunaj Gospod narednik Jožef Grivar!
Narednik (je skrušen, molči. Ko se klic ponovi, dé) Kaj hočeš, Anton, brat moj?
Glas od zunaj Brat? Prostak sem, podložnik tvoj, ki mu je ostala v igri zadnja karta v rokah. Vrgel jo bom.
Narednik Anton!
Glas Vrgel jo bom! Ali slišiš?
Narednik Slišim! Še tvoj obraz vidim.
Glas Poslušaj me! Odgovarjaj mi na vprašanja. Tri minute prej bom mrtev kot ti!
Vsi Uderimo vrata! Pobijmo ga! Izrujmo mu jezik!
Narednik Anton!
Glas Čigava je ona? Govori resnico!
Narednik Tvoja je! Res je tvoja!
Glas Ti jo ljubiš in misliš nanjo v najbolj burnih nočeh.
Narednik Res je ... nanjo mislim!
Glas Ali boš mislil nanjo tudi takrat, ko ti bo smrt segala v roko?
Narednik Pri Bogu, res bom mislil!
Glas Jaz ne bom mislil, če moram umreti. Zdaj vidim, da je nisem ljubil.
Narednik Brat! Brat! Nisi še umrl in še se lahko srečava. Pomisli, da si ta hip obsojen na smrt!
Glas Bodi! Vedel sem, da je tako, da ti zleti v naročje kot zrel sad! Vedel sem, da moram z njenim posestvom pomnožiti in izboljšati svoje, da bom mogel živeti. Samo to sem vedel!
Narednik O, kaj si storil!
Glas Bal sem se, da je ne iztrgaš ti. Prvi sem pisal in te izbral za namestnika, da se te obranim. Za namestnika pri oltarju in ne v postelji!
Narednik Pošast! Ali naj te še imenujem brata? Kupiti si hotel samo zemljo ne nje. In jaz sem jo ljubil! Dvom si dvignil v meni, zato sem šel, da bi bral v njenih očeh. Skozi solze nisem videl v oči. Bilo je prepozno, ker sem molčal; če bi bil govoril ... In niti dotaknil se je nisem!
Glas Lažeš! Ti si me ogoljufal. Po tuji lasti si segel! Tat si! Tem hujše, ker si moj brat!
Narednik Nisem! Tepec, ki ne razumeš! Glušec, ki ne slišiš! Kaj boš storil?
Glas Umrl boš!
Vsi Kanalja! Odpri! Zverina! Kaj smo ti storili mi?
Narednik Kaj so ti storili? Živ ostaneš in ne boš umrl, če odpreš.
Glas Čemu bi živel? Umrl bom: jaz od užaljene časti, ti od ljubezni! Ne prenesem te misli; poznaš me! Vse vas čaka smrt!
Več glasov Odpri! Vrata razbijemo! Pobijemo te kakor psa!
Glas Vrata so zabita! Na stene vas bo stisnilo kot čevelj muhe, kot lepenko v tenek mlinec. Nekdo Jezik mu iztrgajmo!
Narednik Kdo bo čakal tega, kar ima priti? — Anton!
Glas Govori!
Narednik Hudo mi je! A bil sem pošten. Še besedice nisem dejal, ona je imela solze v očeh. Tako me je gledala, da je kipelo v meni ... Spoznal sem prepozno ... To me je peklo, to me je grizlo in hotel sem se maščevati ...
Glas Hahaha ... Kdo ti verjame?
Narednik Videl sem jo, ko je zrla na poročno noč skozi okno ... Nisem se je dotaknil, dasi sem od bolečine blaznel ...
Glas Hahaha! ...
Narednik Prisegam ti!
Glas Smrt je grozovit mlin; melje, melje. Mehka je postala tvoja duša. In če bi ti hotel verjeti, bi verjel samo za hip ... ostalo bi v meni vse življenje ... In če bi mi nič več ne bilo na tem — sem jaz na dolgu tebi — in bi ostali računi neporavnani. Plačajva danes! In če bi te hotel rešiti, je prepozno!
Narednik Pri živem Bogu!
Glas (molči).
Narednik Anton!
Glas (molči. Bobnenje topov).
Nekdo Ali je že mrtev?
Narednik Anton!
Glas (molči).
Vsi Ali je zaspal? Zbudite ga! Kdo ga je poslal? Ustrelite skozi vrata! Anton! Tone! Oglasi naj se vrag!
Glas (se krohota).
Nekdo Krohota se! Ali je blazen?
Vsi Bestija! Vsi umrjemo! Če se vsi pokoljemo, umrjemo! Niti maščevati se ne moremo!
Narednik Brat! Kri moje krvi! Na rokah te bomo nosili!
Vsi Naš prijatelj! Radi smo te imeli. Čutili smo s teboj. Tvoja žena je bila v naših mislih. Tvoj glas nam je bil ljub.
Prvi Vedno sem ti dal tobaka. Radi mene!
Drugi Puško sem ti nesel, ko nisi mogel marširati.
Tretji Roko sem ti bil obvezal.
Četrti Ponoči si vstal in stopil na mojo nogo. Nisem rentačil nad teboj.
Peti Jaz sem Štefan Pik. Čuj, Anton, jaz sem Štefan Pik. Ženo imam in tri otroke. Sedem ofenziv sem prestal. Jaz sem Štefan Piiik ...!
Nekdo (posluhne) Nikogar več ni zunaj. Le granate tulijo.
Več glasov Kdo je kriv tega? Vprašamo, kdo je kriv tega?
Prvi Bog je kriv! Čemu dopušča kaj takega!
Drugi Matere so krive, ki so nas rodile. Mati, zakaj si me rodila?
Tretji Prekleti cesar je kriv!
Četrti O, mi tepci, mi poslušni, mi ponižni, sinovi pasjega plemena!
Peti Mi vsi smo krivi, vragi, samogoltneži, ki ljubimo puške, parado, ki hočemo, naj pol sveta joče zaradi nas, da se nasiti pohlep in poželjenje!
Šesti Oni so krivi, ki leže domá in bogatijo; naše žené pa jim strežejo z blagom in s telesom.
Pik Jaz sem Štefan Pik. Jaz imam ženo in otroke!
Nekdo Vem, kdo je kriv. (Tiho, pritajeno.) Narednik je kriv.
Vsi Narednik! Pes! — Kje je narednik? Hm, tu se tišči kot prihuljeno pišče. — Satan! Ubijalec! Poglejte, kakšen obraz ima! Kaj pa s tvojo svetinjo? — Poglejte, kako mu visé roke! Povej, zakaj vse to!? Povej, povej!
Narednik Pustite me! Kaj mi hočete?
Vsi Odgovori! Odgovora hočemo!
Narednik Ubil me je. Kajn me je ubil.
Vsi Kajn? Hahaha! Abel je ubil Kajna? Ti si Kajn! On je Abel! Tudi on je Kajn! Ali ni mrtev? Prekleti! ...
Narednik Nehajte! Pustite me! Smrt nas čaka!
Vsi Smrt? No, narednik, mogočni, reši nas smrti! Reci smrti, ko pride, naj se javi pri generalu! Vlij ji discipline! — Ha! Ti bi rad živel, ki si spal z ženo svojega brata!
Narednik (hlastno) Nisem!
Nekdo Tik pred smrtjo se ne laže.
Narednik Ne lažem se!
Vsi In za tvojo laž naj se mu pokorimo? Potrgajte mu zvezde! On ni več narednik! Prostak je, ki mora z nami umreti! Hahaha! (Mu trgajo zvezde.) Tako. Kaj si zdaj? Kje je tvoja vsegamogočna feldvebelska čast? Reši nas, če moreš!
Narednik Pustite me!
Nekdo Ubijemo te!
Narednik Čujte! O, tepci! Rešeni smo! Rešeni smo!
Vsi Kaznuj nas, samo da živimo! Živeti hočemo!
Narednik Telefonist! Pokliči ...
Telefonist Ni več mogoče ... Zveza je — pretrgana ...
Vsi (se zdrznejo).
Pik Ženo imam in otroke.
Nekdo (pokaže na narednika) On je kriv!
Drugi Kako gleda!
Par glasov Hinavec! Lažnik!
Nekdo On naj umre!
Narednik (se zravna bled) Marš! Vsak na svoje mesto! Čistite puške. Pozor! Nastop!
Vsi Hahaha! Zdaj smo vsi enaki!
Narednik Pozor!
Vsi Hahaha! Reši nas smrti in ostali bomo v pozoru. Dokaži, da boš živel le eno minuto delj kot mi. Ubijmo ga! On naj umre! Mi naj se pokorimo za njegovo laž? Ti satan! Hulja! Grdoba! Ti si kriv ... Ti ... Ti ... Ti ... (Navalé se nanj, mrtvo truplo pade po tleh. Vse je tiho, le grom topov se sliši kot poprej.)
Nekdo Kaj smo storili?
Drugi Nič nismo storili. Prav smo storili.
Tretji Prav smo storili. Še uslugo smo mu napravili.
Nekdo On je mrtev. On ne čuti več trpljenja.
Prvi Vrzite ga proč! Čemu nas gleda? On je kriv!
Nekdo Ti si kriv. Ti — ali nisi njegov sorodnik? Pusti mrtvega!
Vsi Ti si mu stregel z besedo! Ti si nas izdajal! Pred njim si se plazil po trebuhu!
Prvi Čvekate! Blede se vam!
Nekdo Pustite! Ali ni dosti krvi? Ali vas ni sram? ...
Vsi Molči! Molči! (Vsi obmolknejo.)
Glas iz kota Molimo! K Bogu molimo, da nam pomaga!
Drugi Kolnimo! Da pozabimo, kolnimo!
Tretji Živi smo v zemlji. Ali ne primanjkuje zraka?
Prvi izmed njih Prav imaš, ki moliš! Sveta Devica Marija! Sveta Trojica! Sveti Jožef! Vsi veliki pomočniki, rešite nas! Moj Bog, jaz ne znam več moliti!
Drugi izmed njih Ne bom več pretepal žene! Ne bom preklinjal! ... V cerkev bom hodil. Blažena moja mlada leta!
Tretji izmed njih Sosed moj, krivico sem ti storil. Vse prekličem javno, povrnem ti škodo.
Četrti izmed njih Kako sem zdajle dober v srcu, svet v mislih!
Nekdo Fuj! Fuj! Fuj! Prekleta zemlja, ki nosiš zalego, ki se imenuje človeštvo! Prekleti možgani, ki so izumili vse to, za kar moramo danes trpeti! Prekleti vsi, ki ste z menoj, in jaz, in matere in vse do Adama, do prvih začetkov, iz katerih je svet!
Drugi Kdo je ustvaril to gorje, ki je več kot gorjé?!
Tretji Ali bom umrl in se ne morem maščevati nad vsemi, ki so me opljuvali?!
Četrti Naj se pogrezne zemlja!
Nekdo Molimo! Poizkusimo moliti!
Vsi Ne! Ne! Kolnimo! Ne, ne! Saj vse nič ne pomaga! Saj je zapisano. Od vekomaj je v strašnih črtah zapisano.
Nekdo Že se je zgodilo ... Nekaj je treščilo ...
Eden izmed njih To ni. Jaz poznam smrt ... (Pritajeno; vse je tiho.) Prišlo bo in tisti hip bo vse utihnilo nad nami. Tedaj bomo šteli minute ... Toliko, da se človek dvigne, da vrže ročno granato, in pade zopet na tla. Ko se zopet dvigne še ena minuta ... dve ... tri ... Tresk za vrata ... in ... in ...
Eni Ne, ne, ne!
Drugi Da, da, da!
Skrit glas Kdo me reši? Dam mu vse: ženo, zemljo, hlapec mu bom.
Vsi Hahaha ...
Nekdo (vzame puško) Ljubica moja! Meni je dolgčas ... meni je dolgčas ...
Vsi (planejo k njemu, mu vzamejo puško) Ne! Takrat umrješ kot mi! Počakaj! Ali bi rad lažjo smrt? Ne! Ne!
Nekdo O joj! Pustite me! (Iz neznanega vzroka ga nekaj mož tišči ob tla.)
Drugi Vlomimo vrata!
Vsi Pot naredimo! Pot na zrak, na svobodo!
Prvi Sekiro! Kje je sekira?
Vsi Poišči sekiro! Zakaj nismo mislili na sekiro? Ali ležite na sekiri? Kdo ima sekiro?
Drugi Tu je sekira!
Vsi Tu je sekira! — Daj mi sekiro! — Meni jo daj! — Ne ubijte se! — Sekajte! — Daj sekiro! — Krepkeje! — Naglo! — Ne ubij me! ...
Nekdo (zavpije) Ogenj je ponehal.
Eden izmed njih Štejmo minute! ...
Vsi Ogenj? (Molče prenehajo in posluhnejo. Grozna tišina je v prostoru. Čuje se pok ročne granate. Začuje se bolesten krohot. Vsi se skoraj zrušijo na tla.)
Nekdo (zavpije z visokim glasom) Še pet sekund ...
Vsi (se zgrudijo, glave poskrijejo v roké, stisnejo telo k telesu, nekateri se objamejo in zagrizejo drug v drugega).
(Silen pok razžene vrata in neznano in nevidno napolni prostor, ki ga izpremeni v mrtvo duplino s telesi, kopajočimi se v gorki krvi. Molk.)