V kočiji ga je volk pojedel

← Volkovi so ga raztrgali

V kočiji ga je pojedel volk Matija Valjavec

Spisano:	Katja Koprivšek in Saša Mencin
Izdano:	2002
Viri:	(COBISS)
Dovoljenje:	To delo je v Sloveniji v javni domeni, ker so avtorske pravice na njem potekle. Po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti. Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Izvozi v formatu:	epub       mobi       pdf       rtf       txt

Živel je neki grof. Njegova žena je dobila sina. Ko se je sin rodil, so ga prišle sodit sojenice. Prva je rekla, naj bo vojaški častnik. Druga je rekla, naj bo to, kar je njegov oče. Tretja pa je rekla, da ga bo volk pojedel.

Vse to, kako so sodile, pa je slišal neki berač in je vse povedal grofu.

Ko je sin zrasel, so ga dali v šolo in so ga izučili vsega. Takrat pa, ko ni imel šole, je prosil očeta, da bi se šel vozit s kočijo po gozdu. Oče mu je dovolil, in odpeljal se je v gozd tja, kjer so v gozdu rasle lepe dišeče vrtnice. S kočijažem se je sam vozil, pa je rekel kočijažu, naj mu da eno vrtnico.

Kočijaž mu jo je dal v kočijo, kočijo spet zaprl, nato sta se obrnila nazaj domov. Ko sta prišla domov, sta oče in mati prišla h kočiji, da bi fanta vzela iz kočije. Odprla sta kočijo, ven pa je skočil volk. Volk je bila tista vrtnica, ki mu je v gozdu tako dišala.

In tako se je izpolnilo, kar so mu bile sodile sojenice.