V ljubezni čuvam
← Mera časa | V ljubezni čuvam Mera časa Tomaž Šalamun |
(Ne umor) → |
|
Imel sem sedem rek. Vse so bile
brez glave. Spuščal sem dim. In
nebo, orehi, temni in tesni
premiki moje divjadi so postali
otožni. Čutil sem, da nekoga
rešujem. Bil je mlaj. Oklenil
sem se rdeče krogle. Korenine so
začele škripati, kot pod snegom.
Bil sem s telesom na toplem, v
dveh sončnih žarkih. Vas se je
ugrezala v nebo. Čutil sem, da
lahko težo posnamem. In zbudil
se je. Njegove trepalnice so se
začele dotikati črte življenja.