V mrtvašnici Ravensbrücka

V mrtvašnici Ravensbrücka Vera Albreht

Spisano:	Alenka Župančič
Viri:	Vera Albrehtova, V mrtvašnici Ravensbrücka, Naša žena, 1945, št. 8, str. 165.
Dovoljenje:	Ta datoteka je objavljena pod licenco Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 3.0
Stopnja obdelave:	To besedilo je v celoti pregledano, vendar se v njem še najdejo posamezne napake.
Izvozi v formatu:	epub       mobi       pdf       rtf       txt

Med vas stopila sem v poslednji dom:
nad sto oči se je uprlo vame,
z odprtih ust je v vaši nemi grozi,
okamenel obtožbe strašni krik.

Ležalo je dekle tam v temnem koti,
val svetlih las ji padal je po zemlji,
iz Aušvica je zmrznila na poti.

In mati z detetom, oh, sama kost,
v pesti je stisnila obe roke,
mogoče lažja ji bila je pot,
ko s sinkom v zadnjo je odšla prostost.

In starka nebogljena, polna ran,
ponižno je nagnila drobno glavo,
ko so jo vrgli s postelje na plan.

In tu ležale so, kakor za stavo,
oropane in gole, v strašni pozi,
na kupu nametane v zadnji grozi.

==Opombe urednice

Varianta z naslovom V Ravensbriški mrtvašnici je bila objavljena v zbirki Ravensbriške pesmi, pod uredništvom Erne Muser, leta 1977.