V nočnem azilu
V nočnem azilu (Nezbrane pesmi) Miran Jarc |
|
V orkestra vzdušje, omamljivo in vsiljivo
se vtapljajo bleščeče in šumeče
dvorane, množice vrveče, gneče
pršečih vonjev, krikov, vikov ... v utrudljivo
brezdanjost tone vse, v obupno utešenje
skrbi morečih dnevnih, blodnih duš praznote,
ljubezni, sladostrasti, misli zlih nagote ...
To lek strupen, varljiv je za prahrepenenje.
O, vseh teh src utripi: bolni, zli,
ljubezni polni, še zasanjani,
vi tisočeri, tujci si in vendar vsi
ljudje, od sil nevidnih bičani!