Hiti v daljave vlak. —
Zamišljena sedim v kupeju.
Dvoje oči vpira
vame svoj pogled.
Otrok — triletna plavolaska -
ogleduje moje lice.
Zastrta sem
in medla luč
le slabo razsvetljuje
moj obraz.
Čemu me gledaš, mala? —
Zganila se je njena mati
in dejala:
»Uboga je, ne more govoriti;
le gleda vas.
In zdaj jo peljem
k svetemu Antonu,
da jo ozdravi.
Obljubila sem.
In govorila bo,
hodila in se veselila.
Kako bom srečna!« —
Ustavil se je vlak.
Gospa je vzela
malo v svoje roke
in je izstopila.
Zrla sem za njima v noč
in videla:
kako je nesla mati
živo dete k pogrebu.
