V ognju rdečem vsa žari se
ti svilena otomana,
iz krvavih tulipanov
kače z želom sikajo.
Sikajo, ovijajo se
rož ognjenih, rož razkošnih,
in pohotno zvija, plete
se strupeni kolobar.
Na svilenih tulipanih
ves gorim ti v belih rokah,
ves drhtim ti v blazni strasti
in brez duše sem nocoj ...
Ti izpila si s poljubi
jo iz ust mi, vročih, žarkih,
naj utrgam jaz ti rožo,
rožo grudi čarobnih!
Kot bi opij v ostrih curkih
lil v srce mi, željno, divje,
ves omamljen, ves opojen
sem nebeški ta večer.
A tam zunaj ... slušaj ... slušaj
krike in ječanje bolno! ...
Skozi no soparno, temno
črne sence blodijo ...