V proslavo petdesetletnice našega mašništva

V proslavo petdesetletnice našega mašništva Josip Furlani

Izdano:	Primorski list 21. september 1899 (7/27), 106
Viri:	dLib
Dovoljenje:	To delo je v Sloveniji v javni domeni, ker so avtorske pravice na njem potekle. Po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti. Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Stopnja obdelave:	To besedilo je površno pregledano in se v njem še najdejo napake.
Izvozi v formatu:	epub       mobi       pdf       rtf       txt

Prav triindvajset nas je bilo. Vdani,

kot dušni bojniki dovolj odeti,

da z zvitim zmajem bili boj bi vneti,

v vinograd božji bili smo poslani.

Nikar ne bom opeval, niti sprožil,

kako je ta in oni na ledini potil se v čast Bogu, v prid domovini:

natačno vse bo sodnji dan razložil.

Še večja bila bi naloga moja,

razpravljati o blaženi pomoči,

ki osrčevala je ob uri vroči

slabotne nas vojščake sredi boja.

Prešlo pa je desetkrat peto leto!

Število vseli, ki smo sem gor dospeli,

dasi napadov raznih pretrpeli,

kar zaporedoma naj bo razšteto:

Je tu Orioni, Klimenc, Fras, Furlani,

Mighitti i Možina, Michtlutti;

vsi dragi bratje so nam že zasuti,

že pod gomilo do kosti obrani.

Dok cipla tolče lahko poravnamo,

če gruča še na poti voz nam stresa.

Ni duh krepak dovolj za vzlet v nebesa,

spopolniti se da, dok svet teptamo.

Res. redke milosti smo mi deležni;

posebej nismo si je priborili:

v visoki starosti precej še čili

ne bomo Večnemu za dar hvaležni?

Srce, nam od hvaležnih žarkov vneto,

ti dans Te Deum z nebeščani pevaj,

z nebeškimi se iskrami ogrevaj,

ti plamti, ljubi zmer Srce presveto!