V ravnodušju
← Pojenec | V ravnodušju Topol samujoč Josip Murn - Aleksandrov |
Oreh → |
|
Izza daljnih jasnin
mojih prošlih dni
kakor drag spomin
blesk prvotni blešči.
Komu drag bi še bil?
Bil to lepi ni čas,
brez vse radosti mil,
nevesel - zlati čas!
Zdaj vsa prelest, prostost
kot bi pala k nogam -
ah prostost, neprostost
draga nam!
Koder hodimo, koder ljubimo
naša ljubav - prostost,
hej, zablodimo, hej, zasnubimo
zimo, mrak nam in zlost.