V sanjah težkih spava mesto
← 20. Ti, tega pisma nisi ti pisala | 1. V sanjah težkih spava mesto (Erotika) Ivan Cankar |
2. Ali ne, ne hodi več od tukaj → |
Pesem je prva v tematskem sklopu Dunajski večeri.
|
V sanjah težkih spava mesto;
vse temnó mrtvó;
a tam gori v svetlih zvezdah
sveti se nebó.
Trepetaje, v mokrem žaru
zvezde se bleščé,
kakor na nedolžnem licu
srebrne solzé ...
Daleč, daleč tam pod góro
v sobi luč gorí,
pred svetilko moja lepa
ljubica sedí.
In sedí in v belih rokah
pisemce imá, —
čita … čita in otožno
bolno se smehljá.
»Tam v brezsrčnem, tujem svetu
sam je dragi moj,
sam in zapuščen tam daleč
plaka za menoj.
Ah nesrečnica, da k njemu
tjà ne morem jaz,
da objamem ga, poljubim
bledi mu obraz ...«
In glavó na belo róko
naslonila je;
solza se v očescu plavem
zasvetila je ...
»Kaj je tebi, ti moj dragi,
da takó molčiš?
Kar sva prišla iz kavarne
nič ne govoriš ...«
— Ah oprosti, — čudno mi je
danes krog srcá;
ali dušica, to prejde —
glej, tu sva domá ...