V slovo možu poštenjaku (sporočilo iz Doline)

V slovo možu poštenjaku (sporočilo iz Doline)
Nekrolog Josipu Pangercu; članek iz časopisa Novice, ki ga je izdajalo tržaško društvo Edinost.
Spisano: 8. januarja 2008
Izdano: julija 1925 v Trstu
Dovoljenje: To delo je v Sloveniji v javni domeni, ker so avtorske pravice na njem potekle.
Po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti.
Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Stopnja obdelave: To besedilo je v celoti pregledano, vendar se v njem še najdejo posamezne napake.
Izvozi v formatu: epub       mobi       pdf       rtf       txt


JOSIP PANGERC,

mož, ki je skozi vse svoje življenje od rane mladosti in do zadnjega izdiha žrtvoval vse svoje duševne in telesne moči za gospodarski, kulturni in politični napredek svojega naroda.

Pokojni Josip Pangerc je bil nadarjen sin. To njegovo nadarjenost je že v njegovi otroški dobi spoznal tedanji dolinski dekan c. g. Jan Jurij, ki je pripravil starše, da so nadarjenega dečka odposlali na realko v Ljubljano. Po dokončani izobrazbi je pokojni Josip se vpisal na orgljarsko šolo v Ljubljani, pri znanem prof. Antonu Foersterju. Po dokončani glasbeni šoli se je spet vrnil domov v svojo rojstno vas Dolino.

Prevzel je takoj kot 16-leten dečko cerkveno orglanje in narodno petje. Istočasno je stopil v občinski urad ter se začel vežbati v občinskem poslovanju.

Čez par let vidimo Pangerca kot spretnega organista in pevovodjo, ki je nastopal s svojim zborom na odličnih mestih; vidimo ga kot najboljšega občinskega tajnika, kmalu kot vzornega župana in končno kot deželnega poslanca in deželnega odbornika. Tako se je pok. Pangerc zbog svoje delavnosti, marljivosti in nadarjenosti povzpenjal od stopnje do stopnje vedno višje. Poleg vseh teh odgovornih nalog je imel pok. Pangerc še nešteto drugih poslov, ki so mu jih nalagala razna gospodarska in kulturna društva.

Je bil ustanovitelj bralnega pevskega društva Valentin Vodnik, ter vso njegovo dolgo dobo pevovodja in predsednik, večletni predsednik okrajne kmetijske zadruge, ustanovitelj, predsednik in zadnji čas odbornik hranilnice in posojilnice, odbornik političnega društva Edinost, predsednik podružnice šolskega društva, itd., itd...

Nastopal je vedno in povsod, nevstrašeno za dobro svojega ljudstva. Ni iskal časti in ne interesov. Bil je dober govornik in pri vsaki priliki skušal ljudi navduševati, vlivati jim pogum k vztrajnemu in plodonosnemu delu.

Neprecenljivih zaslug si je pok. Pangerc dobil z zidanjem šolskih stavb, ki so čast in ponos cele dolinske občine. Pod njegovim županovanjem so se zidale šolske stavbe v: Ricmanjih, Borštu, Boljuncu, Dolini in v Ospu! Gotovo se ne more nobena občina na Slovenskem oponašati s takimi šolskimi stavbami!

Vrzel, ki je nastala v dolinski občini s smrtjo Pangerca bo težko izpolniti!

Pogreb se je vršil včeraj popoldne ob velikanski udeležbi občinstva. Zastopana je bila vsa c. duhovščina iz cele občine, g. komisar z vsem uradništvom, politično društvo Edinost je bilo zastopano po g. dr. Slaviku, Cotiču in Gaberščku, pokrajinski odbor za politično društvo Edinost za Istro zastopano po gg. dr. Vratoviču, Ivesi in Stariju, centralno šolsko društvo zastopano po tajniku g. Venturiniju, pevsko drustvo Vodnik, zastopništvo hranilnice in posojilnice, zastopnik učiteljske Zveze, šolska mladina z učiteljstvom, vsi bivši odborniki in svetovalci in dr. Med sprevodom je igrala žalne koračnice plavška godba.

Na grobu je prvi dal slovo od nepozabnega pokojnika g. Cotič, ki je v ginljivih besedah orisal Pangerčevo delovanje, njegov kremenit značaj, njegovo neupogljivo možatost kljub vsem vihram in silam.

G. Josip Čuk, predsednik Vodnika, slavi pokojnika kot ustanovitelja, voditelja in neutrudljivega učitelja narodnega petja, ki mu ne bo najti naslednika. Č. g. župnik Malalan slavi pokojnika za velike zasluge, ki jih je pridobil za slovensko cerkveno petje. Po pogrebu so prijatelji počastili spomin pok. Pangerca s tem, da so zložili 162L 70st. za Šolsko društvo. Tako se je ljudstvo zadnjič poslovilo od moža dela in trpljenja, ki ga bo ohranilo vedno v najlepšem in najhvaležnejšem spominu. Bodi končno še hvaleženo in zabeleženo, da je gospod občinski komisar ukrenil vse potrebno, da so se vsi pogrebni stroški vršili na račun države.

SLAVA NESMRTNEMU SPOMINU JOSIPA PANGERCA!