V spomin Valentina Vodnika (Prešernove poezije)

V spomin Valentina Vodnika.
Prešérnove poezije (1902), uredil A. Aškerc.
Dr. Prešérin.

Izdano:	Prešérnove poezije, 1902
Viri:	Spletišče Štefana Rutarja
Dovoljenje:	To delo je v Sloveniji v javni domeni, ker so avtorske pravice na njem potekle. Po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti. Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Stopnja obdelave:	To besedilo je pregledalo več urejevalcev in je brez tipkarskih in slogovnih napak.
Izvozi v formatu:	epub mobi pdf rtf txt

V Arab’je puščavi
se ptiček rodi.
v odljudni goščavi
sam zase živi.

So zvezde sestrice,
mu mesec je brat;
ni dano mu ptice
si ljubico zbràt.

Zanj družba ne mara,
in on ne za njo;
v samôti se stara,
mu leta tekó.

Najslajše dišave,
ki zanje sam ve,
najžlahtnejše trave,
kadila dragé.

In miro nabira
netruden vse dni,
se vbada, se vpira,
za smrt le skrbi.

Grmado ’z njih dela
prileten samčè;
ko pride smrt bela,
na njej se sežgè.

Ven plane ’z plamena,
s svetlôbo obdan,
sloveč’ga imena
tič Fênis na dan.

Tak pevec se trudi,
samôten živi,
se v slavi, ko zgrudi
ga smrt, prerodi. —