Vaška lipa
Balade in romance
Anton Aškerc
Trijé popotniki
Spisano: LZ 1882 (http://www.dlib.si/documents/clanki/ljubljanski_zvon/pdf/279105.pdf)
Viri: http://www.omnibus.se/cgi-bin/eKnjiga.pl?eK=103-7.
Dovoljenje: Dovoljenje, pod katerim je delo objavljeno, ni navedeno. Prosimo, da izmed obstoječih dovoljenj izberete ustrezno.
Stopnja obdelave: To besedilo je pregledalo več urejevalcev in je brez tipkarskih in slogovnih napak.
Izvozi v formatu: epub       mobi       pdf       rtf       txt



V dolini za tremi gorami,
  Na sredi slovenske vasi,
Na sredi med belimi hrami
  Tam lipa košata stoji.

Kako se ponosno vzdiguje
  Nad tihoj zagorskoj vasjoj!
Mogočno v okrog raztezuje
  Prijazni dom senčnati svoj.

Čegava je roka vsadila
  In kdaj jim to sveto drevo?
Vaščanom ta vest se zgubila,
  Živečih ne pomni nikdo.

Živeči pozabili davno.
  Le Jošt, ki je lani zaspal,
O lipi istórijo slavno —
  On sam jo je dobro še znal.

Pod lipoj je starec sedeval,
  Ko mrak se je znižal do streh,
Mladini strmeči prepeval
  O starih, minulih je dneh.

Tu doli — dostavljal je često
  Za gozdom kraj naše vasi,
Tam grozne moritve je mesto,
  Tam tekla junaška je kri!

»Turčinov ko listja in trave
  Prihrulo na našo je vas,
Morilo, da v breg iz nižave
  Joku se razlegal je glas.

»In vas porazivši, divjali
  Naprej na krvavo so pot,
Zaklad pa težak zakopali
  Na poti so svoji od tod!«

»In kje je zdaj? — Tukaj je v jami
  Pod lipoj bogati zaklad!
A v znamenje lipa nad nami,
  Da pridejo spet ga jemat.«