Vabílo k učenim natoroslovskim pogovoram v Ljubljani
| Vabílo k učenim natoroslovskim pogovoram v Ljubljani anonimno |
| |||||||||||||
V nedeljo, 10. dan t. m. opoldne se je več prijatlov muzeumske družbe in natoroslovstva na prijazin pogovor v muzeumu1 zbralo.
Gosp. Morlot, rudarske družbe komisar iz Gradca, je zbrani množici razložel, kako je rudarski svetovavec gosp. Haidinger na Dunaji zbirališa za učene pogovore in razklade natoroznanstva vvodil; kakó so se tudi taki shodi začeli v Gradcu, Celjovcu in v Lincu, de je veselje njih pogovore slišati ali po časopisih razglašene brati.
De bi tudi poglavno mesto naše domačíje, Ljubljana, v natoroslovski učenosti in vednosti memo drugih mést ne zaostalo, je tedej več posebnih prijatlov natoroznanstva sklenilo, vsako nedeljo ob dvanajstih opoldne v spodnjih izbah muzeuma v gori razloženi pomén skupej priti. Kér pa imajo ti pomenki občno koristni biti, zató so vsakimu vrata odperte in vsakimu je pristop dovoljen, kteriga veselí, kaj umniga v natoroznanstvu slišati, ali kaj modriga povedati v rečéh, ktere muzeum iše in shranuje v poduk in razširjenje vednosti.
Nadjamo se, de znanje domačíje, domačih krajev, kaj se tukej posebniga vidi, najde, ali kaj se je posebniga tù in tam v starih časih godílo, tudi imenitne zdejšine prigodbe nabirati in jih pozabljenju otéti ‒ bo gotovo vsaciga praviga domorodca serčno veselilo.
Pomenki in sklepi téh prostovoljnih zbirališ, pri kterih ni nič plačati, ki nimajo posebniga predstojnika, pa tudi posebniga pisarja ne, bojo v Ljubljanskih časopisih na znanje dajani.
Gosp. Morlot je v pervim shodu ob kratkim povedal, kar mu je od naše dežele znaniga, kakó se kamniša na Krajnskim eno za drugim versté in ločijo. Pred 60 léti je Dr. Hacquet našo deželo prehodil in pregledal. Njegove bukve tega popisa so močno obrajtane. Od tistiga časa pa se je učenost silno pomnožila, in terja bolj na tanjko se ozirati po stvarjenih rečéh in misli zastran posebnih prigodb vedno bolj razjasnovati. Nekoliko je že gosp. Haidinger v obrazu zemljiša našiga cesarstva z naznanílam vsih rudnih jam in kamnitniga krila naše dežele odkril. Naša Krajnska dežela je pa, kar to učeno znanje vtiče, še zlo v tami skrita ostala. Koliko draziga blagá še v zemlji zakopaniga in neznaniga leží! To z umnim podukam in trudam na dan spraviti, ni lahka reč, in poterbuje pametniga raziskanja in veliko veliko truda polnih stopinj po hribih in dolinah.
Rudarska družba je gosp. Freyerju priložnost dala, pri gosp. Haidingerji na Dunaji za take deželne preglede se zbrihtati, in mu je pregled Krajnske dežele nakloníla, ki je tacih trudov že vajen.
V nedeljo 17. t. m. so se zbrani domorodci zmenili in sklenili, de namest ob nedeljah skupej priti, se bojo prihodnjič raji, kakor na Dunaji, o petkih ob šestih zvečer, v muzeumu zbirali.
Gosp. profesor Petruzzi je v drugim shodu razlagal podobe hribov okoli Ljubljane, kakó se verhi in herbti hribov po potokih versté ali se ograjajo, kakó se je blatna goša vode posedla, s časam do terdniga kamna se sterdila i. t. d.
Gosp. Freyer, muzeuma varh, je ni davnej na Gorenskim okoli Ovsiš, pod Češnjico, pri Polšici okamnjene polže in druge morske rečí, avšterge, koravde i. t. d. izkal in poberal; tudi se je najdel en kos ene škarnice morskiga okamnjeniga raka. Veselje je bilo te rečí viditi. Oj! kje so tisti časi, ko so gorenske doline in hribi v morji ležali!
Pod laporjem, iz kteriga se mlinski kamni sekajo, v ti sivi glini se najdejo v spranim pesku grozovitno majhni polžki, kteri se z golimi očmi brez posebnih očilnic (špéglov), ktere te drobne zerna 60 ali 100 krat veči pokažejo, še ne vidijo ne. Ravno take male okamnjene rečí se tudi v Toplicah (Baden), pri cegelnicah zraven Dunaja najdejo, kakor v gojzdu za Polšico.
1) Od Ljubljanskiga muzeuma, ki je bogata shramba lepih rečí, posebno domačih, iz rudarstva, živalstva in zelištva, so »Novíce« že v létu 1843 govorile. Bog daj, de bi začeti vse hvale vredni pomenki učenih mož tudi kmalo kmalo pot odperli, de bojo lepi muzeumski zakladi prišli v občinski prid in korist posebno ukaželne in ukapotrebne mladosti. Vredništvo.