Vasilij Mirk

← Ti, ki dihaš

Vasilij Mirk Mrzle pravljice Tomaž Šalamun

Vsi so požrli materin zlati nadev →

Dovoljenje:	To delo je objavljeno s pisnim dovoljenjem avtorja, pod pogoji licence CreativeCommons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 3.0.
Izvozi v formatu:	epub       mobi       pdf       rtf       txt

Vasilij Mirk

je pomival posodo, dokler se ni
raztreščila. Justica je
malomarna. V kantah rjavi.

To so okna za tenke pižame.
Dva sva v mastnem grozodejstvu.
Sončnice v srce bulijo,

simbol za požiranje livad.
Clock-wise sem mu pod krili
pobral vse perlice. O, rdeča

čebela! O, temno rdeča
čebela! Mojzesu nisem prisolil
klofute niti v sanjah.

Smrtna obleka, smrtna obleka,
 izčistovana si! Na oblačnem
nebu plava srna. Kupi

zelenih in rjavih listov
padajo na moje vžigalice. Grla,
nakopičena z zgrbljenih mul,

povaljana z valjarjem za testo pod
Scuolo di San Rocco. Samo
 preprosteži spijo pod mastnimi

kočami in si ne umivajo
las. O, beli sladki liščki s
sladko belo košarico, bilí ste.