Večer pod rdečo sipino
← Bori | Večer pod rdečo sipino Pesmi Srečko Kosovel |
Temni bori → |
|
- Gostega mraka modre zavese
- drhteče se spuščajo od neba;
- utihnili bori so za trenutek,
- kot potnik obstane sredi poljá.
- Za hribom se tiha vas je zmračila
- in oživele so strme poti;
- globel pod sipino je zadehtela
- od zemlje. Stolp na hribu molči.
- Temni obrisi, zamolkli koraki,
- kosci gredo čez ilovnato pot;
- živina težkà se ob kalu napaja,
- ozre se, ko začuje zamolkli topot.
- Topoli vršijo in uklanjajo krone,
- kot v sivih blazinah zvezda vzblesti;
- koščev korak, živina v temo zatone,
- za težkim oblakom mesec vzžari.
- Ves Kras je mehak — kot da ithi —
- iz kapele luč in glas orgel plava;
- trenutek — in kakor raztrgan obraz
- obmolči v mesečini skalna puščava.