Večer v parku
Arkadij Videmšek
Izdano: Savinja let. 1, št. 4/5, 1914
Viri: postopku digitalizacije v UKM dLib
Dovoljenje: To delo je v Sloveniji v javni domeni, ker so avtorske pravice na njem potekle.
Po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti.
Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Stopnja obdelave: To besedilo je pregledalo več urejevalcev in je brez tipkarskih in slogovnih napak.
Izvozi v formatu: epub       mobi       pdf       rtf       txt

Skoz listje bukev, smrek, cipres, kostanjev
poslednji kradejo se sončni žarki
in plešejo veselo po glavicah
cvetlic dehtečih bajno, tisočerih ...

V soju zlatih žarkov svetlo krilil
cvetlice kopajo se pestrobojne ...

Zahaja sonce zlato. Tam pod holmom
že prve kažejo se sence blede.
V vrhovih smrek, kostanjev pošumeva ...
Tam v vodometu se srebrna voda
drobi, praši v demantov milijone;
v večernem soncu mavrica se bliska ...

Skoz drevored zadiše hladna sapa
s seboj privejo vonje omamljive
narcis, vijolic, hijacint dehtečih
in na kostanjih, na lastnih listih
v vršičkih zganejo se šepete ...

Smreke rasejo ... Cipresa nema
strmi v nebo in v vetru vsa tresoča ...

Počasi mrak zagrinja vso ravnino
a sonce pada, pada, – utone –;

Povsod je mrak. – Le tam krvavordeče
še jabolko žari na daljnem stolpu
in sončni žarki še poljub na njen trepeče,
ko z resnim, mirnim glasom iz daljave
zaklenka zvon v slovo: »Marija ave ...«