Večerni mrak svoj črni plašč
← 5. Kot začarane stojé | 6. Večerni mrak svoj črni plašč (Erotika) Ivan Cankar |
7. Od tam, kjer spava jasno sonce → |
|
- Večerni mrak svoj črni plašč
- razgrinja naokoli,
- V skrivnostnem miru množica
- po temni cerkvi moli.
- A v mojem srcu ni mirú, —
- kakó bi mogel biti?
- Strastí mogočno morje — kdó
- bi znal upokojíti?
- Ne gleda mi v oltar okó, —
- temnó je na oltarji; —
- oči sta njeni zarji dve,
- nebeško lepi zarji.
- V teh neizpolnjenih željàh
- pretežko je živeti;
- četudi ti ne ljubiš me,
- jaz nočem več trpeti.
- Objamem in poljubim te,
- da v mehkih rokah tvojih
- ugasne ta pekoča strast,
- ta ogenj v prsih mojih …
- V trepetajočih lučicah
- oltar tedàj zasije
- in orgel veličastni glas
- po cerkvi se razlije.
- In zdi se mi, kot da bi pel:
- »Klečíte in molíte,
- četudi srce brani se
- molíte in trpíte …«