Umetnik se zagleda v nekdanje dni ...
Odpadla je zavesa — veliki dogodek pred njim zaživi.
Skrivnostno gibanje se na tisoč načinov razpenja pred njim.
Smeri ni več in ne daljav in čas je padel vase ko vodni mehur.
Vse se vrača k sredini!
Tisoče ognjenih rok se je raztegnilo v objem.
Daljnovidec napenja oko k središču ...
Silen tam žar pred njim zagori.
To večni je ogenj, izvor vse luči in življenja.
Goreča lavina vanj se steka iz daljav.
Oko oslepelo je, utonil pogled je v vesoljstvu luči — umetnik neznani je umrl!
Po sadnem se drevju je učil.
Ko sad dozori — odpadlo je cvetje.
Bodočnost narave spoznal je v sredini.
Zemlja ko rast se je divna razcvetela — rodila veliki je sad.
Mati z rojstvom je umrla.
