Velika, Togenburg, bila je mera
← Sanjalo se mi je, da v svetem raji. | Velika, Togenburg, bilà je méra. Prešérnove poezije (1902), uredil A. Aškerc. Dr. Prešérin. |
Biló je, Mojzes, tebi naročêno. → |
|
Velika, Togenburg, bilà je méra
trpljenja tvoj’ga; moje ga premaga.
Nazadnje omeči se tvoja draga,
ti vsak dan ôkno celice odpéra.
Od zora srečen upaš do večera,
da bo vid’joča nje podoba blaga,
in ko ti že priteče smrtna sraga,
se še zaúpljiv k nji pogled ozera.
V nebesih nje oči jaz videt’ menim,
kadàr predrznem vanje se ozreti,
dva jezna kéruba z mečam ognjenim.
Da bi ne žalil je, v vednem trepeti
bežim jaz revež pred pogledom njenim;
noben mi žar’k v življenja noč ne sveti.