Velika čistilna akcija in Jurčkovo slovo

Jurček in Packarija (Velika čistilna akcija in Jurčkovo slovo)
Mateja Reba
Spisano: Ana Potokar
Dovoljenje: To delo je objavljeno s pisnim dovoljenjem avtorja, pod pogoji licence CreativeCommons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 3.0.
Stopnja obdelave: To besedilo je pregledalo več urejevalcev in je brez tipkarskih in slogovnih napak.
Izvozi v formatu: epub       mobi       pdf       rtf       txt



»Vse lepo in prav,« je razmišljal Florjan prihodnje jutro, »tega ne bo dovolj!« »Kaj ne bo dovolj?« je zanimalo Jurčka, ki je ravno z velikim tekom pospravljal zajtrk. »Tvoja pomoč vendar! Našo družino si že marsičesa naučil. Od zdaj naprej se bomo drugače obnašati, toda Packonov je veliko in vsi bi bili potrebni poduka,« je razložil Florjan. »Ne moreš k vsem na obisk, jim razložiti, kako je treba paziti na okolje!« »Premišljal sem o tem,« je priznal Jurček. »Nečesa sem se domislil. Imate kak kos papirja in svinčnik?« Florjan ga je začudeno pogledal. »Nekaj bom napisal.« je pojasnil Jurček. Florjan mu je prinesel šop papirja in nekaj svinčnikov. Jurček se je lotil pisanja. Opisal je čisto vse, od trenutka, ko so ga prebivalci Zelene dežele prosili, naj gre na obisk v deželo Packarijo, do zadnjega pogovora s Florjanom. Potem mu je nesel vse s prebrat. »Imenitno!« je bil vesel Florjan. »Tole bomo razmnožili in dali vsem Packonom, naj si preberejo!« Tako so tudi storili, s pogovorom gospoda Ferdinanda, ki jim je posodil pisalni stroj in stroj za razmnoževanje. Mici je na pisalni stroj prepisovala Jurčkovo pripoved, Florijan je razmnoževal, Jurček je zlagal liste v ovojnice, Berti pa je pisal naslove. Čez nekaj dni so vsi Packoni dobili pošto. Brali so in se čudili. Nekateri izmed njih pa so prišli Jurčka obiskat, da bi ga kaj povprašali. »Kaj pomaga, če jaz pazim na okolje in se lepo obnašam, če moj sosed pacek?« je potožil nek Packon. »Vse moje prizadevanje je potem zaman!« »Ni zaman,« je odvrnil Jurček. »Vsak mora začeti pri, sebi. In če bo vsak dan več skrbnih Packonov, bo tudi vaša dežela nekega dne 'postala Zelena dežela!« Packon je moral priznati, da ima Jurček prav. Čeprav je imel v deželi Packariji veliko dela in mu ni bilo dolgčas, je Jurček počasi začel pogrešati svojo Zeleno deželo. »Mislim, da se bom počasi odpravil proti domu,« je rekel nekega večera, ko so skupaj z Bertijem, Mici in Florjanom sedeli za mizo. Bertiju je bilo kar hudo, Mici in Florjan pa sta se spogledala. Ko sta šla Jurček in Berti nato gledat risanke, je Florjan rekel: »Spodobi se, da mu pripravimo pošteno slovo!« Mici je prikimala. »Mislim, da sem se nečesa domislila. Pridi, da ti razložim!« In mu je nekaj zašepetala na uho, Florjan pa je veselo prikimal. V vsej Packariji je šel naslednji dan od ust do ust glas, da bo čez dva dni velika čistilna akcija za čisto deželo Packarijo. Številni Packoni, ki so prebrali Jurčkovo pisanje, so obljubili, da bodo sodelovali. Zdaj je bilo treba za tisto popoldne le še Jurčka spraviti iz mesta. Berti ga je za slovo povabil na izlet na hrib Veliki Packovec. Mici jima je pripravila malico in ju pospremila do vrat, da bi se prepričala ali sta res odšla. Komaj sta izginila za prvi ovinek, že se je pričela velika čistilna akcija. Packoni so pobirali smeti z bregov reke, s travnikov in gozdičkov. Kmalu je bila videti Packarija precej lepša. Celo sam gospod Ferdinand je nabral dve vreči smeti. Berti in Jurček sta se vrnila šele pozno popoldne. Jurček je gledal okrog sebe in kar verjeti ni mogel, da je to res, dežela Packarija. »Si prepričan, da nisva zašla?« je vprašal Bertija, ki je seveda vedel za skrivnost in se je veselo muzal. Ko sta prišla do velikega travnika za Bertijevim domom, ju je pričakala velika množica Packonov, ki so po končani delovni akciji pripravili zabavo. Jurček si je pomel oči, da bi se prepričal, ali res dobro vidi - vse je bilo tako lepo in čisto! »Trikrat hura za Jurčka!« je zavpil Florjan Packa, ko ga je zagledal. »Hura, hura, hura!« so zavpili Packoni. »Pripravili smo čistilno akcijo, a to je šele začetek,« je pojasnil presenečenemu Jurčku. »Hvaležni smo, da si nam odprl oči in počistili smo tebi v zahvalo!« Jurček se je zadovoljno nasmehnil. Dosegel je veliko več, kot je upal. »Triktat hura za Packone in deželo Packarijo!« je zavpil Jurček. »Hura, hura, hura!« so vzklikali Packoni in zaploskali. Zabava je trajala do poznega večera in Packoni so vse pospravili za seboj! Prihodnje jutro seje Jurček poslovil. »Moje delo ni bilo zaman,« je rekel Florjanu. »Pa tudi nekaj lepih dni sem preživel pri vas!« »Pridi spet kmalu na obisk!« ga je povabila Mici. »Pridem, prav gotovo, da bom videl, kako vam gre od rok čiščenje vaše dežele!« »Pisal ti bom!« je rekel Bertiju, ki je bil potrt zaradi Jurčkovega odhoda. »Res? O, imenitno!« je bil vesel Berti. »Nasvidenje!« Jurček je pospravil svoje reči v nahrbtnik in zajahal kolo. Berti, Mici in Florjan so še dolgo mahali za njim. Berti je celo potočil solzico. Ampak saj bo Jurček spet kmalu prišel! Mahal mu je, dokler ni izginil za griči.