Velika ladja psalmov

Velika ladja psalmov: Postbožični psalmi Jani Kovačič

Spisano:	2005
Dovoljenje:	To delo je objavljeno s pisnim dovoljenjem avtorja.
Stopnja obdelave:	To besedilo je pregledalo več urejevalcev in je brez tipkarskih in slogovnih napak.
Izvozi v formatu:	epub       mobi       pdf       rtf       txt

Vsaka doba ima svoje heroje. Naša reciklira do onemoglosti. Vse skupaj je permanentna maškarada kupljenih identitet. Vladajo stereotipi in mediokritete. V družini, v službi, v šoli, v cerkvi, na cesti, v pabih, na TV in občilih. Dobrih dvajset postbožičnih pesmi o super herojih (Adamu, Kajnu & Ablu, Nou, Abrahamu, Salamonu, Jezusu, Mariji, Jožefu, Petru & Pavlu, Luciferju, Supermenu, Ostapu Benderju, Martinu Krpanu, Spidermenu, Sv. Trojici etc.) iz Svetega pisma in drugih starih virov kot so časopis, radio in TV – je zbral Jani Kovačič, a priredil za ŠentPolhSextetzz Igor Lunder.

PREMIERA: ČETRTEK 24. MARCA 2005 OB 20:00
STUDIO 14 RADIO RTV SLOVENIJA

Je leto 2004 usodno? Spirala se vije k nič. Vedno manj nas je. Prvi otroci so pozni in običajno eden. Čuvamo jih doma, dokler se jim moda ne posuše in prsa uplahnejo. Standard in konfort sta pomebnejša kot bodočnost. Epidemija kratkovidnosti je zavzela vse urade in državne organe. Vsi so užaljeni, ker jih nihče ne ceni, a hkrati so že davno vsi obupali nad drugimi. Pomoč med sosedi je novica za na prvo stran. Dobrodelne prireditve prinašajo prepotrebni spanec eliti. Otroci, zlasti najstniki, zrcalijo naše resnično lice in obup. Kako jih grevamo in kregamo, ko jih v jutranjih urah vozimo iz diskov in žurov zmačkane in zakajene domov! Svoboda in neodvisnost nista nič v primerjavi s toplo vodo, centralno in polnim hladilnikom. Bog bo že poskrbel za to, sicer nam še vedno ostaja posmrtno življenje. Biblijske zgodbe so večne alegorije – saj ne želimo nikamor, kajti to je le najboljši od vseh možnih svetov in bog nas je ustvaril po svoji podobi. Kakšen božanski cinizem! Človeštvo je le vajenec, a se učimo in napredujemo. In bog nam pomaga! Ojej, ježešna bog pomagaj!

Kdo se smeje?
Le dva miljona, kajti le ti razumejo moj jezik.
Od teh je desetina otrok, ki še ne umejo in desetina starcev, ki več ne dojemajo.
Vsaj desetina je dijakov in učencev, ki jim je to brez veze.
Ženske, slaba tretjina, so prezaposlene, da bi sploh poslušale.
Potem je tu dvajsetina poslovnežev, ki nimajo časa in dvajsetina alkoholikov, ki ničesar več ne razumejo.
Nakar so tu še zadeti hipij, pijani brezposelni, zadrogirani športniki, nafiksani japiji, zastrupljeni intelektualci, zadeti najstniki, prepirljivi politiki …
Ostaneva le ti in jaz.
Midva bi se lahko smejala.
(Če bi se imela čemu.)

ŠENTPOLH SEXTETZZ Irena Vidic, Kristina Oberžan, Jože Šalej, Metod Banko, Žiga Golob in Jani Kovačič

Program je ubesedil in zložil Jani Kovačič, a za sekstet priredil Igor Lunder.

---

1. dej

1 GENEŽA ali
človeštvo na toboganu

0 Na napakah se učimo.
1 Začelo se je takole:
2 Adam in Lilit. To ni šlo – sledita Adam in Eva. Generalka s Kajnom in Ablom ni uspela, zato se je začelo še enkrat, kajti na napakah se učimo! In nato sledi Set.

3 Setu se je rodil Enóš.
3.1 Enóšu se je rodil Kenán.
3.1.1 Kenánu se je rodil Mahalalél.
3.1.1.1 Mahalalélu se je rodil Jered.
3.1.1.1.1 Jeredu se je rodil Henoh.
3.1.1.1.1.1 Henohu se je rodil Matuzalem.
3.1.1.1.1.1.1 Matuzalemu se je rodil Lameh
3.1.1.1.1.1.1.1 Lamehu se je rodil Noe.

4 Noe
4 Nou so se rodili 4.3 Sem, 4.2 Ham in 4.1 Jafet.
4.1 Jafetovi sinovi so Gomer, Magóg, Madáj, Javán, Tubál, Mešeh in Tirás.
4.1.1 Gomerjevi sinovi pa so Aškenáz, Rifát in Togarmá.
4.1.2 Javánovi sinovi so Elišá, Taršíš, Kitéjci in Rodošáni.
4.2. Hamovi sinovi so Kuš, Egipt, Put in Kánaan.
4.2.1 Kuševi sinovi so Sebá, Havilá, Sabtá, Ragmá in Sabtehá ter kasneje Nimrod.
4.2.1.1 Ragmájeva sinova pa Šebá in Dedán.
4.2.2 Egiptu so se rodili Ludéjci, Anaméjci, Lehabéjci, Naftuhéjci, 4.2.3 Patroséjci, Kasluhéjci, iz katerih so izšli Filistejci, in Kaftoréjci.
4.2.3 Kánaanu so se rodili Sidón, Het, 4.2.3.1 Jebusejec, Amoréjec, Girgašéjec, Hivéjec, 4.2.3.2 Arkéjec, Sinéjec, Arvadéjec, Cemaréjec in Hamatéjec
4.3 Semovi sinovi so Elám, Asúr, Arpahšád, Lud in Arám.
4.3.1 Arámovi sinovi pa so Uc, Hul, Geter in Maš.
4.3.2 Arpahšádu se je rodil Šelah, Šelahu pa Eber.
4.3.2.1 Eberju sta se rodila Peleg in Joktán.
4.3.2.1.1 Joktánu so se rodili Almodád, Šelef, Hacarmávet, Jerah, Hadorám, Uzál, Diklá, Obál, Abimaél, Šebá, Ofír, Havilá in Jobáb.
4.3.2.1 2 Pelegu se je rodil Regu.
4.3.2.1.2.1 Reguju se je rodil Serúg.
4.3.2.1.2.1.1 Serúgu se je rodil Nahór.
4.3.2.1.2.1.1.1 Nahórju se je rodil Terah.

4.5 Stojte!Stop! Ne vsi hkrati. Samo eden. Prosim:

4.4.3.2.1.2.1.1.1.1 Terahu so se rodili Abram, Nahór in Harán.

5.1 Haran
5.1 Harán je imel hčere Sarajo, Milko in Jisko.
5.2 Abram in Nahór sta se oženila. Abramovi ženi je bilo ime Sarája, Nahórjevi pa Milka.

6.
* Stoj! Prvi ženski poimensko omenjeni po Evi!
** Ja. In takoj se začno težave.
* Skratka... življenje postane normalno.

7 Abraham
7.1 Žena Sarája Abramu ni rodila otrok, a vzela svojo egiptovsko deklo Hagáro in jo dala možu Abramu za ženo. 6.2 S Hagáro ima sina Izmaela.
7.3 S Saro(Sarajo) ima sina Izaka.

8 Lot
8.1 Lot je iz Coarja odšel navzgor in se s hčerama naselil na gorovju, kjer Lotovi hčeri zanosili s svojim očetom.
8.1 Starejša hči je rodila sina Moába – očeta Moábcev.
8.2 Mlajša hči je rodila sina Ben Amína – očeta Amóncev.

9 Nahor
9.1 Nahórju je Milka rodila prvorojenca 8.1.1 Uca, Buza, Kemuéla, 8.1.2 Keseda, Hazója, Pildáša, Jidláfa in Betuéla.
9.1.2.1 Betuélu se je rodila Rebeka.
9.2 Njegova stranska žena, Reúma, je tudi rodila Tebaha, Gahama, Tahaša in Maahája.

10. Prvi konec in drugi začetek
10.1 Za Jisko pa ni bilo strička?
10. 2 Kaj je zdaj to? Incest – zabavo za vso družino ali kaj?
10.3 Dovolj! Dajmo še enkrat začet! Tole ne pelje nikamor.

2 LJUDSKI PSALM
stvarjenje težav

1 Bog je ustvaril zemljo, nebo,
Noben'ga človeka nikjer ni b'lo.
Potlej iz praha, glej, Adam kralj,
ki hotel je v raju vladat' čimdalj.
Ojlari, ojlara,
oslarija, reja, raja, ruja,
rom-po-pom!
ki hotel je v raju vladat' čimdalj.

2 Bog mu je rekel: »T'ko ne bu šlo!
Zato bom express poslal ti ženo!«
In ko se Adam vjutro zbudi,
se naga mu Eva zraven smeji.
Ojlari, ojlara …
se naga mu Eva zraven smeji.

3 Pa sta začela kavsat kr koj,
ne jela ne pila nista, ojoj!
vraga in pol počela oba,
razjez'la sam'ga očo Boga.
Ojlari, ojlara …
razjez'la sam'ga očo Boga.

4 »Marš mularija iz raja ven!
Kaj nista dojela raja pomen?
Tu onegavim lahk' samo jaz,
moj angelci, vragci slušajo glas!
Ojlari, ojlara …
moj angelci, vragci slušajo glas!

5 Jaz sem ustvaril zemljo, nebo.
In to zato, da mi dolgcajt ne bo,
ne, da bi vama 'lušten bilo'!
Zapomnita si – tak vedno bo!«
Ojlari, ojlara …
Zapomnita si – tak vedno bo!«

6 In odtistihmal – je tako!

3 CAR SMETI BOGO SALAMON
psalm pobiralcev smeti

1 Tam dol na jugu mesta
smeti kup leži,
do tja te pelje cesta,
kjer carstvo stoji.
Živi v njem slavni princ,
ekstra barabon,
oblečen ves v džins
Bogo Salamon.

2 Njegov klan dvanajstero
okrožij ima,
veliko da na vero
in jezik zlata,
imel nekoč polbrata –
zdaj gnije v smeteh,
ker duša je kosmata
zacenkala pleh.

3 To je kraljestvo,
bogato kraljestvo –
carstvo smeti!

4 Prestol v limuzini
razkošen ima,
nešteto žensk v družini
prav vešče proda,
so stranski njegov posel –
odpadne reči,
na boljšjih trgih pičel
mu posel cveti.

5 Če bi znebil se koga
za zmeraj bi rad,
v kesonu izgine zbogan –
stric, tast ali svak.
Sedaj še taxi-službo
in drogo drži,
podkupil je vso družbo
politikov si.

6 To je kraljestvo,
bogato kraljestvo –
carstvo smeti!
Salamon, Bogo naš Salamon,
Salamon, car smeti Salamon!

7 Ljudje znebit se hoč’jo
odvečnih stvari,
tak da jih več ne mot’jo
naš Bogo skrbi.
A to drago jih stane –
se težko živi,
za vse spomine uscane
prostora več ni.

8 Zato je car naš Bogo:
ljudi in stvari,
in res zasluži mnogo –
saj čuva smeti.
Kako je vraževeren –
vedo to prav vsi.
Če kje je maček črn –
naš Bogo zbeži!

9 To je kraljestvo,
bogato kraljestvo –
carstvo smeti!
Salamon, Bogo naš Salamon,
Salamon, car smeti Salamon!

4 OSTRAŠENI PSALM
(Daj nam naš vsakdanji strah)

I.

1 Kadar tople sape vejejo,
krilatci božji se nam smejejo,
saj če s krili bolj zamahnejo: lej! vihar!

2 In čimbolj visoko letajo,
nevihte, ujme nam napletajo
zato je bolje, da kvartajo in – dajo mir.

3 Nihče od nas ne
ve kako s srečo,
raje imamo
nesreče gnečo.

4 Užitek trpljenja
vse nam poplača,
s tega veselja
se dela tesača.

5 Ž njo se obteše
vse kar se reče,
vse kar želiš si
najbolj goreče.

6 Bolj je kot dobro
slábo resnično.
Slábo je bolj kot
dobro resnično.

7 Berem časopis v soboto
in na srečo le nesreče;
vrata, okna brž zapahnem
in trepečem vsa goreče,
pred TV prižigam sveče:
Daj nam naš vsakdanji strah!

II.
ONA

8.1 Drage gledalke in gledalci, eksotične alge so z bistroumnim plemičem iz La Manče razdelile jabolka kot Napoleonove vojake po štiri na asteroid. Elitne šole nikotina, kofeina, teina, aglutinina, luciferina, izomorfina, globina, zločina, tanina, saharina, rožmarina, formalina, adrenalina, pretina, glicerina itd. Itd. Itd.

8.2 Svetovno prvenstvo v teku z vetrom, plavanju v presihajočih jezerih, skokih v brezdanjost, preskakovanju večnosti in deseteroboj globinskih psihologov. Ne pozabite na pozabljeno, kajti tega je veliko in zlahka zapolnijo vse vaše telesne votline ne le z etrom, marveč tudi z elektriko, tekočim plinom, romboidnim vinom in vplinjenim jeklom.

8.3 Naročite pivo. Seveda – naročite si pivo. Naročite si sebi pivo, naročite si samemu sebi pivo! Postanite del periodnega sistema. To ne bo težko z našimi proizvodi. Sveti Hamlet pomagaj! Ste razburjeni? Sedite mirno in verjemite! Svetloba je negacija teme, megla je negacija jasnosti, a jasnost ni razločnost, kar nam povzroča probleme.

8.4 Reto očita šivanki, da ima luknjo. Smešno, ko nima konice. Skrivnost, skrivnost! Obljubljenih jajc gre sto na ducat, kajti obljubljati je gosposko, a besedo držati primitivno. In zakaj? Tisti, ki niso grešili, se kesajo. Prepričanje ni resnica. A resnica prepriča? Pa vendar pomni: Moralist in moda se vedno dogovorita.

8.5 Kaj se ne bi? Nihče ni dovolj močan za srečo, resničnega nikoli ni dovolj, kaj šele da bi bilo dobro! – ker drugače vera crkne. Originalni ponaredki, imitacije, povsod posnetki, vzorci, hibridi, nadomestki, plagiati, kopije, prepisi, reprodukcije, ponaredki, kloni, surogati. Oponašanje, posnemanje, nadomeščanje, prikrajanje, ponarejanje. To je to!

ON

9.1 Popoln človek mora imeti 3 leta gimnazije, 2 leti univerze in 4 leta zapora. Zraven mora znati gosti, plesati, pisati prošnje in zakone, stati na eni nogi, oponašati zračni tlak, znati na izust veliki jadralski graf. Vendar, slab je strelec vkolikor ne najde dobrega izgovora. Počivajo lahko le mrtvi. Tat obžaluje, da so ga ujeli in ne, da je kradel. In kaj vse!

9.2 Abstraktne like, prekooceanke, lunino senco, svetovne rekorde, misli biočipom, prostor potrebnim, poštenost ljudem, zvezdne kopice, šahovske zmage, A-dur, spanec izpod riti, oblance, vreščanje ženskam, črke besedam, jasno prihodnost našim malčkom, božjast normalnim, smrt revnim, kajti: v praznih sobah ženske podivjajo.

9.3 In nikjer ni urejeno parkiranje. Stoječi promet se je zadušil. Kovinsko truplo bomo odstranili, ko bo potrebno. Rekordi, rekordi!! Se poščije v postelj, pa pravi da je zašvical. Švica – dežela tisočerih jezer. Voda na nebu je parkirala v oblake. Pot v nebo iščejo tisti, ki so na zemlji zašli. A vsak ima pravico do življenja, ne le do pogreba.

9.4Vendar - s tremi glavami kača težko gre v luknjo, a s tremi repi smukne zlahka. Čujte, preden pridemo do boga nas požrejo svetniki. Kako lepe žaromete imaš! To je Dopplerjev efekt – učinek na orgazem. Enkrat ni večkrat in dvakrat ni vedno. Originalno, enkratno! Ni kaj. Spleti vrv iz peska. To je to!

III.

10 Akoravno je četudi dasiprav in čeprav, je ravnotako dasiravno, akotudi in čeravnoprav in tudi hkrati akoprav, daravno, dasitudi, dasiprav, čeravno ali krajše dasi ali ako ali če, je dočim dokler, doklej, pa kar naj najsibo potem skupaj najsi, nakar ali nato, recimo. Zato zategadélj.

Epilog

11 Uuu!

5 TRIJE KRALJI
muhasti psalm in quasi-etno-rumba

1 Trije so kralji
zajahali muhe,
zajahali muhe
in so odšli.

2 Trije so kralji
razjahali muhe,
razjahali muhe,
ko so prišli.

3 Huda nevihta
zmočila jim krone,
zmočila jim krone,
krone zlaté.

4 Blizu so jasli,
a dveri so ozke,
tak dveri so nizke,
da vstopiš težko.

5 Če hočeš na suho,
se skloniš in vstopiš,
se skloniš in vstopiš
urno in brž!

6 V jaslih so sedli,
pojeli, popili,
pojeli, popili
in spat so šli.

7 Na senu smrčali,
da vse se je treslo,
da vse se je treslo
okoli tri dni.

8 Trije so kralji
zajahali muhe,
zajahali muhe
in so odšli.

9 Vsak ima svoje muhe!
Vsak ima svoje brenclje!

L2 DRUGA LAMENTACIJA
Zdravmarija

3 Zdravo, Marija!
obupa in strahu polna.
Nepriznana si med ženami
klečečimi na mrazu pred durmi.
Po vibah svojih možgan
so gospodje s teboj pometali.
In vsak sad tvojega telesa
je suženj.

4 Svet, Marija, ni za otroke,
še za odrasle ni.
Od kod vsa ta naivnost?
Ženske, vseskozi ste zraven –
že od bridkega začetka!
Grešniki so moda
in ob smrtni uri si sam.
Amen.

6 MARIJA OSEM ŽALOSTI
žalostinka

1 Kam greš Marija,
Marija osem žalosti?

2 Grem v zemljo se okopat,
osem žalosti pokopat.

3 Prva žalost moja je,
da mati so mi umrli,
da mati so mi umrli,
ko detece sem bila.

4 Druga žalost moja je,
da so me v rejo djali,
da so me v rejo djali,
ko dete sem shodila.

5 Tretja žalost moja je,
da vojska je bila,
da vojska je bila,
ko dekle bi se učila.

6 Š’trta žalost moja je –
sem zgodaj zanosila,
sem zgodaj zanosila,
še preden sem ljubila.

7 Peta žalost njena je,
da mož jo z drugo vara,
da mož jo z drugo vara,
ko dete je dojila.
 
8 Šesta žalost moja je,
da dela, posla nimam,
da dela, posla nimam,
od česa bom živela?

9 Sedma žalost moja je,
da preč je zdravje šlo,
da preč je zdravje šlo
in sem hudo zbolela.

10 Osma žalost moja je,
otroci so zašli,
otroci so zašli –
to najbolj žge, boli.

11 Kam greš Marija,
Marija osem žalosti?
12 Greš v zemljo se okopat,
osem žalosti pokopat?

7 HIMNA
prvi zakrament

1 Tu čas je postbožični,
je konec iluzij;
zapravili smo ves denar
za ničeve neumnosti.

2 Tu čas je postbožični
in konec iluzij.
Nihče ne ve – od kod nam to?
Kako se tega naj znebim?

8 B.O.G.
zaključni psalm

1 Bog
je odšel od tod.
Bog
ne živi več tod.
Bog
je odšel od tod,
v roki otrok,
pod suknjo - kruh,
pod jezikom - zlatnik.

2 Bog
torbo je imel.
Bog
odgovore imel.
Bog
torbo je imel.
Bog,
ukradli so jo,
ali torbe
nikdar ni bilo.

3 Bog
je mrtev in vse se sme.
Bog
je mrtev in vse se sme.
Bog
je mrtev in vse se sme,
zdaj smo enaki,
vsi smo enaki - v strahu.

4 Aleluja,
aleluja,
aleluja

9 PROMOCIJA P&P
boogie-psalm

1 Po cesti hodi en kristus,
vročina tak z asfalta buhti
življenje zanj je sam' cirkus,
se od sparine mu v glavi vrti.

2 Uspeh ga mami, privlači,
je zanj pripravljen prav vse storit',
zato pa zdaj v tej vročini
se paca v znoju ves neobrit.

3 Zmečkan oglas v roki stiska,
napis: Promocija P in P,
obeta se mu kariera
in slava, moč, denar itd.

4 P-P. Jee!
Promocija P-P! Jee!
Promocija P in P! Jee!

4 A Peter kar malo dvomi,
da tale mladec sploh kdaj uspe,
so vložki vedno veliki,
da spet ne bo izpadel trapè.

5 A Pavle z njim kontaktira:
»Nič nimava tu za izgubit',
kar vzemi ga v proceduro,
saj veš da trg je še nerazvit.

6 To genialen, izbruh bo!
Zatiranih sil, čustev, strasti!
Naivni ljudje testo so,
za kruh vsakdanji, ki se draži.«

7 P-P. Jee!
Promocija P-P! Jee!
Promocija P in P! Jee!

8 Kako ga lansirat?
Kako ga lansirat?
Kako ga lansirat?

9 Prikriti je treba ženo,
težko bo drugo mamo dobil,
z očetom bodo težave,
riskantno je, da bi se razkril.

10 Par čudežev mu pripiši,
naj vse zvozla učen ekseget,
torzo njegov v vsaki hiši
tak zgléda naj da bo kot asket.

11 Fan-klube si Pavle izmisli,
a Peter križ pod vse naredi,
obvezno trpko usodo
biografiji se priredi.

12 P-P. Jee!
Promocija P-P! Jee!
Promocija P in P! Jee!

13 Kako ga lansirat?
Kako ga lansirat?
Kako ga lansirat?

14 Kyrie! Kyrie, eleison!
Kyrie! Kyrie, eleison!
Kyrie! Kyrie, eleison!

(Ma che idea!)

10 LUCIFER NEVROZA & MIHAJLO ANGÉL V BIFEJU RAJ

1 Le kaj je to, kar zdaj prihaja,
kar brez motorja ven iz Raja?
Kolne, besno bliska z očmi!
Iz ust peklenski plamen gori!
Saj to je Lucifer Nevroza!

2 Le kaj v bifeju Raj je storil,
da so ga vrgli ven, napodil?
Zdaj bando urno zbirat hiti:
verige, kavlje, nože, osti.
Pokol bo, Lucifer Nevroza!

3 V bifeju Raj pa Angeli vsi
z Mihajlom pijejo brez skrbi,
s tatuji se repenčijo vsi;
ko z Bando Lucifer uleti!
Strahoten – glej! – pretep, o groza!

4 V bifeju Raj na tleh jih leži
nebroj krvavih z obeh strani,
tam zob, tam hrop – končan je prepir
ob šanku brez prask pijeta pir
Mihajlo in Lucifer Nevroza!

11 PSALM O KRIVDI
psalm (ne)dolžnih (krivjegospod)

1 Mojih pet čutil: nos, oči, ušesa,
otip, okus – prav vse telo,
udje vsi, lasje in pleša –
vsi ste krivi. Pa naj bo.
Brž zapiši to perésar:
Kriv si, pa čeprav ničesar!
(krivjegospod!)

2 Ker vsak za mir svoj vse stori,
tako kot je, je pač na svetu,
domača cerkev nas uči:
življenje je spočeto v grehu!
»Nič ne pomaga,« dé obrédar,
»kriv si, pa čeprav ničésar!«
(krivjegospod!)

3 Naj krivda zacveti! In slaba vest!
In stud naj nam pozdrav postane,
in gnus podgan nas gloda šest,
dokler iz prsi krik ne plane,
naj šef si, car al tat, govédar:
»Kriv sem, pa čeprav ničesar!«
(krivjegospod!)

4 Je še kdo kriv?

5 Zato pa čemu jok in stok?
Če proste roke bi imel naš šef,
biljonkrat bil bi bolj ubog!
Oblast in strah sta eksplozivni blef!
Ugovorov ni več, ko reče cêsar:
Kriv si, pa čeprav ničesar!
(krivjegospod!)

6 Čeravno kriv sem in medu ni nič,
je grešno vse in vse pokora –
pa daj – naj vsaj estetski bo hudič,
življenje pa estetska mora.
Angel varuh je navaden špêcar:
Kriv si, pa čeprav ničesar!
(krivjegospod!)

7 Kriv je gospod!

8 Amen!

2. dej

12 BRIŽINSKI SPOMENIK
psalm o drugem začetku

1 Če naš ded ne bi zagrešil,
bilo bi nam na veke dolgčas,
na vekov veke dolgčas –
dan bi dnevu,
dan bi dnevu,
dan bi dnevu bil enak.
Amen.

12 DRUGI BRIŽINSKI SPOMENIK
psalm o psalmu o drugem začetku

1 (Teče čas, teče čas …
Razblinja nas …

2 Časa plaz
skrije nas
noter v klas,
skrije nas
noter v klas
časa plaz ... )

L1 PRVA LAMENTACIJA
Očenaš

1 Oče naš, kateri si kdovekje,
grenko je izgovarjat tvoje ime.
Vse darove smo si priborili,
vse dobro smo si izbojevali.

2 Nič nam ni podarjeno, nič poklonjeno –
ne v nebesih, ne na zemlji nam ni do tvojega kraljestva.

3 Dovolj je preizkusov, eksperimentov,
dovolj laborantskih vaj –
naš dolžnik si.

4 Iz tvojih dolgov so nastali miti,
zgodbe za nočne more.
Neznosno lahko je lagati
in hudo je živeti, kjer nikogar ni.
Dovolj je prikrivanja.
Sam si.
Amen.

13 MARTÍRIJ PO SV. ANTONU
o zavetniku mesarjev in grobarjev

1 Gospod sodnik, kako je blo?
Si vprašu, posluš zdej to.

2 Jez rad pomagam ljudem,
tak sem, zakva jez ne vem.

3 Familjo mam ženo, otroka –
tokle sta mulca zdej že visoka.

4 Brez posla sem bil, službe ni blo,
v malori je vse – sranje je to.

5 Kva sem že hotu? Jez t'kole povem:
mene ne briga politka, sistem.

6 Magda, o k'teri se zdej govori,
je revca, 'nbenmu n’č hudga ne stri,

7 šole n’č nima, familje tud ne,
pa tud ud rok ji 'nkol n’č ne gre,

8 božca uboga, n’č druzga ne zna,
ket ležat na hrbt' – a to pa zna.

9 Pa sva se zmenla midva tako:
če tebi, pazi, kdo plačal ne bo,

10 ker mi smo zdej taka ekipa,
čeravno navadna si cipa,

11 jez uletim, prvijem ti tipa,
de fičenke spljunu bo, kripa!

12 Na ulc ni tolk enostaven bit,
de se talele dekleta zaščit;

13 z njimi se dela koker kdo 'če.
(Sicer, k' plačaš - zakva ne?)

14 Gospod sodnik, t'kole je blo,
men verjemte, de je blo tko.

15 Tale tam v talarju škric,
tole en čuden je tič,

16 cev cajt opravlja boga,
sveče pržiga, oltar mu ravna,

17 pušico cev cajt pod nos nam moli,
skoz gor v nebesa zavija oči.

18 Vsacga uči, kako se živi,
kak grehu se zmakneš in take reči,

19 de v kremple hudič te kdaj ne dobi.
In kva ti tale kler črn nardi?

20 Magdico malo, k' vsakmu ugodi,
gre goljufat, Pujs! Se t' ne zdi?

21 Potegnla mu ga je kok se zagré.
A on? Že v sedmo ne spljune fičenke.

22 »Bog ti poplačaj!« je vzdihvov,
k' s' je tamvga obno požegnov.

23 Nej mu s solzam' umiva noge,
ke ji on mučefit šprica v lase?

24 Veste, bog je ogromna zadeva,
a kva ma od tega Magda reva?

25 Njo tud življene košta,
ona pač živi od tega,

26 de vsazga možaka – tud prošta –
demokratič'n, brez razlik potrošta.

27 A te so najhujš, tak ket je tale!
Vse bi pobrál, pa n’č ne b' plačál.

28 Taki zlezejo Bogu v rit,
k' je črno, de nič se ne vid',

29 Gospod sodnik, lejte kok je rdeč!
Bom o njemu povedal pol kej več.

30 Ubog Sv. Anton muke trpi,'
prav nič ne je in nič ne spi,
31 uživa v tem, da cel nori –
pošastne so take naše strasti!
32 Kam nas zapeljejo te reči?
Kdor se jih brani – vanje zgrmi.
34 Rešiš skušnjav se najbolj tako,
da jim podležeš – bolje ti bo!

35 Sv. Anton, veste, se z otroc' mala,
ta se pa najraj z otroc' vala:

36 punčke šlata, ko spoved ima,
fantke nategne v imenu boga.

37 Če Kristus ne bi bil na križ prbit,
bi še nega nategnu drito v rit.

38 Tip ma veste tazga Bemveja,
de grešnike na brzino podela.

39 K' človk še leži, še mrtu nit ni,
k' žarnco dušo odvije in vušš! odbrzi.

40 Lejte gospod sodnik, men dnar ne smrdi,
tip nej sam plača – pa davke naj dobi,

41 de bo tak ket vsi,
de bo vedu kva se godi.

42 Sej vsi smo krvav in enaki na svet',
na nebu, na zemlji - še posebi na skret'.

43 Gospod sodnik, zdej pa povej,
po pravic – ne se ozirat na tist' prej,

44 Ne glej v fara, k' t' mežika!
Pravica tega sveta je od sodnika.

45 Tud ti skačeš s kurbam čez plot,
A če plačaš pošteno - sva bot.

46 Škric jih je dubu ke okol kepe,
pa še spraznu sem mu žepe.

47 Tud farji rabjo palco in nauk,
nej plača tko ket vsak človk.

48 Prov je de vsak plača kr zažre,
če nau tko, se svet nam podre.

49 Gospod sodnik, pravica je od tega sveta
nisem jez kriv, če kler jo golfa.

50 Gospod sodnik? Hej! Sodnik!
Ej! Kva je zdej? Ej .

14 PSALM 107
minljiva večnost

1 Tisoče zvezd ti temo drži
gori na svodu, da nate ne zgrmi,
beštije nebeške zgrizejo kosti
tam pod baldahinom noči.

2 Tisoče zvezd ti temo drži,
v želvjem oklepu pentagram visi,
nič ti ne uspeva, zato hočeš stran,
mrtvih ni ničesar sram.

3 Tisoče zvezd ti temo drži,
veš kje so luknje v črni temi;
za tišino tema ušesa ima,
vsak oblak srebrn rob da.

4 Tisoče zvezd ti temo drži
spodaj boriš se, stiskaš v tri pesti,
pa čeprav ne veš ne kod ne kam –
mrtvih ni nikoli sram.

5 Tisoče zvezd ti temo drži
gori na svodu, da nate ne zgrmi,
beštije nebeške zgrizejo kosti
tam pod baldahinom noči.

15 PSALM O POGUMU

1 Ne vem koga ljubim
ne kdo ljubi me,
če je kaj vredno
moje srce?

2 Če res kje živi
kakšen zamé?
Splòh kdaj zaživi
na polno srce?
3 Ne vem, res ne vem –
Tega res ne vem.

4 Zidam si hišo,
z obzidjem okrog,
varujem dušo
ko igrače otrok.

5 Kako naj kaj najdem,
če nikamor ne grem?
Kako naj sploh vem,
česa ne smem?
6 Ne vem, res ne vem –
res ne vem, če sploh kam grem?

7 Čemu se skrivam?
Se česa bojim?
Od kod ta strah?
Mar sploh živim?

8 In zato, in zato –
in zato dvigam glavó!

9 Jutri bo zame
napočil nov dan,
iskala bom srečo,
četudi zaman.

10 Prvi korak
naj sama storim,
tega bom zmogla
zato tu stojim.

11 Zdaj vem, zdaj vem –
zdaj vem!

16 ENOMONOTONSKI PSALM
psalm o Svetem pismu (Potniki, vstopite!)

1 Baje se je začel tako,
da sta b'la zemlja in nebo,
a vmes pa proga z angelci,
po nji pa z vlakom bog nori
in vozi dol ž'vali, stvari,
ki jih kar sproti naredi.
A ker še kritikov ni b'lo,
je prav vse v redu in lepo.
Al' jej! Nikogar ni bilo,
da bi občudoval vse to;
zato je bog napravil še –
človeka!

2 Še prah se s prahom je vrtel,
ko se je že zaplet pričel:
Kajn Abla je takoj ubil
in tak se je naprej godil.
Ljudje so se plodil', moril',
kdaj vmes so radi kaj popil',
še bog tedaj je dol prišel,
prav rad se jim je razodel –
poflodral jih je gor in spod;
da vsi govoril so okrog:
da hoče spet napraviti:
človeka!

3 A ker mu nič od rok ni šlo,
ob tem poplavil je zemljo,
zasral vse skupi prav grdo,
prikriti hotel je vse to.
Če ni tožnika, sodbe ni,
tako še danes se peti.
A Noe, pivec vsem poznan,
odplul je z jahto tja v en dan,
v neznanem je z žval'mi pristal,
ker navigacije ni znal:
slučaj tako nam rešil je –
človeka

4 Če koga zmagat se ne da,
se s spletko loti ti njega.
Stolp Babilonski priča nam
vsak trud koj žrtev je ukan.
Lobirati se naj prične
pa en dva tri – vse v franže gre!
In Abraham izvoljeni?
ženó Egiptu prepusti,
da bi prigrabil si blago
lažoč vsem: Lejte mi sestró!
Bog takega izbral si je –
človeka.

5 Naj nauk to bo nam ljudem,
da je z religijo problem:
saj človek lažje kaj stori.
če na boga se izgovori.
Vsak zase vedno kaj želi,
najraje zase vsak skrbi,
to Sveto pismo nas uči
in bog pač tu izjema ni.
A človek je človeku bog,
kdor zida templje je gospod.
Molitve vse so od in za –
človeka!

17 SOBOTNI JEZUS
sabbatismos agnus dei

1 Sobota zvečer na vzhodu noči,
Razpet na križišču plakatnih poti,
Kot iz reklame njegov vsak korak,
Stil je obveza, vstopnica, znak.

2 Razpršeni značaj: problem je kontekst,
nebroj v njem drenja se identitet;
užitek je zakon: zabava je stres;
novi narcizem vsem na očeh.

3 Ni žejen – a pije, ni lačen – a žre,
sočuten z vsakim: za solidarnost ne ve;
se z religijo strinja: a veruje ne;
ničesar ne ve: a rad vse pove.

4 Sobotni Jezus,
Sobotni Jezus,
Sobotni Jezus:
v soboto muke trpi – polifreno živi.

5 Govori o ljubezni, ko misli na kavs:
ko treba je kavsat, se bi ljubav igral;
zapovedana sreča ga mami : skeli,
vse hkrati smrdi in hkrati diši.

6 Se rešit ne more, noče in zna,
saj firmam se itak ubranit ne da;
obupano jagnje v soboto nori:
s pijačo, s tableto se miri in kadi.

7 Za nas je pripravljen muke trpet:
edino to zna – za to mu je ž’vet:
muke trpi čez soboto za vse:
hvaljen Jezus – brez tebe ne gre!

8 Po kolenih se plazi, zato vstane težko:
sramote in krivde je polno telo;
izkorišča se sam in je stalno potrt:
brez lica so sanje, življenje in smrt.

9 Sobotni Jezus,
Sobotni Jezus,
Sobotni Jezus:
v soboto muke trpi – polifreno živi!

10 Prijateljev nima, mu družba je vse:
zamenja osebnost, ko mu ne gre;
nobene ne sprejme obveznosti:
odrešen, odčaran stanovitnosti.

11 Za vsak prst se najde v osončju planet,
a naš Jezus je vsako soboto razpet:
v vsakem žeblju podoba mu tli:
virtualno trpi, virtualno živi!

12 Sobotni Jezus,
Sobotni Jezus,
Sobotni Jezus:
v soboto muke trpi – polifreno živi!

18 JOŽEF RENT A CAR
psalmus secretus

1 O Jožef, Jožef Rent a Car
za vse pretekle dni,
kje Jožef je tvoj gospodar
življenja, ki ga ni?

2 Na svet' je sam'mu težko stat –
ve vsak da to drži,
a v srcu vsakem spi pošast,
ki na vse nas preži.

3 Kaj ti Marija naredi!
Ta nauk nas uči,
da z babami prefrigan'mi
ni češenj zobati.

4 Jezika nož te pokori –
v nebesih si zašel,
saj zmeden, gluh, prestrašen si
s te zemljice odšel,
saj zmeden, gluh, prestrašen si
s te zemljice odšel.

5 Svetnik vsak preteklost 'ma,
zavist vsakdanjosti,
a grešnik za prihodnost zna,
da bol'šga ga nar'di.

6 V Betlehemu zid stoji,
božanstva nam deli:
veš, majhen lopovček visi,
a vélik se časti.

7 Kaj prav je tukaj kje in zdaj
navada nas uči,
ima na zemlji bebec raj –
to v bibliji stoji.

8 Besede meč nas zanori:
v nebo bi radi šli,
a šibki, zlobni, cagavi,
na zemljo smo zašli,
a šibki, zlobni, cagavi,
na zemljo smo zašli.

9 Prepira z dušo se srce
kaj res je in kaj ni;
a česar ni na vrh zemlje,
morda v nji leži?

10 Pravico da živiš imaš,
se srdiš, veseliš,
za smrt pa z bogom barantaš,
v pozabi se zgubiš.

11 Smo žrtve vedno prav vsi:
bogati, revni, zli...
še lepi, grdi, umazani –
za nekaj vsak trpi!

12 O Jožef, Jožef rent a Car
kaj s sinom, ki tvoj ni?
Ti krušni oče si utvar,
da bog za svet skrbi,
ti krušni oče si utvar,
da bog za svet skrbi.

13 Je blažen kdor zamlada mlad
nam s pametjo zori,
a slepec ne verjame rad:
ni v smrti večnosti!

14 Dežuje na tvoj kos lesa,
sprašuješ se zdaj – kam?
Le česa se boš zdaj kesal?
saj mrtvih ni nič sram.

15 Srce pravice ne pozna,
je srcu sploh kaj mar?
Le sluga bi bil rad do dna,
oj, Jožef – Rent a Car.

16 O Jožef, Jožef Rent a Car
za vse pretekle dni,
kje Jožef je tvoj gospodar
življenja, ki ga ni?
Kje Jožef je tvoj gospodar
življenja, ki ga ni?

19 1, 2, 3!
zahvalna pesem odrešenih

1 Ej, posrano to življenje,
sama dirka in hitenje,
presoljeno nam stremljenje
hitro mine – en, dva, tri!

2 Ej, zajebano garanje,
to je le možganov pranje
za brezplodno blagostanje,
ki nam mine – en, dva, tri!

3 Ej, čemu zdaj vse cviljenje,
ne pomaga ti znojenje,
ne grebenje ne učenje
saj vse mine – en, dva, tri!

4 Kaj nam bode luč,
ki le podnevi sveti?
Kaj nam bo paruč,
če konjev ni zapreči?
Ko zgrešijo gol,
pa nimaš kaj zakleti?
Vsak dan jem fižol
pa se ni kje spezdeti?

5 Ej, prekleto to življenje,
veseli nas le plojenje,
zanori nas to srbenje
pa še mine – en, dva, tri!

6 Ej, prekleto to življenje,
ki grozi mu pozabljenje,
izginotje, usmrčenje
kar na hitro – en, dva, tri!

7 Ej, čemu zdaj to kričanje
in brez haska je garanje
in vsi cilji in vse sanje,
saj vse mine – en, dva, tri!

8 Kaj nam bode luč,
ki le podnevi sveti?
Kaj nam bo paruč,
če konjev ni zapreči?
Ko zgrešijo gol,
pa nimaš kaj zakleti?
Vsak dan jem fižol,
pa se ni kje spezdeti?

9 In posrano to življenje,
sprotno skópljenje, drobljenje,
zmaga njega potrpljenje:
dasi mine – en dva tri.

10 O, plojenje in valjenje!
In slajenje in žlahtnenje!
V množenju je deljenje:
to zgodi se – en, dva, tri!

11 Ej, brez haska je kričanje
in brezvezno vprašanje,
saj razpredanje je sranje,
ker vse mine – en, dva, tri!

20 VESELIMO SE, BRATJE IN SESTRE! ALELUJA!
hvalnica

1 U sredo sem si reku, de bo v nedelo bolš,
v četrtek sem si reku, de bo v nedelo bolš,
u petek sem si reku, de bo v nedelo bolš,
pršla je nedela - pa čist n’č ni blo bolš!

2 Aleluja, alelu, aleluja, alelu ...

3 O Adam, Adam, Adam, neumnost je res kral,
za tebe pravjo s prvi, ke je to spoznav,
prej nisi n’č vedu - si vedu pol še man,
čeprov se n’č na spomneš - si z raja biv pregnan!

4 Aleluja, alelu, aleluja, alelu ...

5 Kolk vem, edin u raju na bolš na more it,
sej bolš, ke je u raju - bolš na more bit,
verjetn sem u raju - tu ni kej spremenit,
j’z ziher sem u raju - ker bolš na more bit!

6 Aleluja, alelu, aleluja, alelu ...
Aleluja, alelu, aleluja, alelu ...

21 PSALM O SUPERHEROJIH
visoka pesem o pritlehnih stvareh

0 Ljudje! Ljudje!
Kjerkoli ste,
prisluhnite:
Psalm o SuperHerojih!

1 Težkó se živi, če junakov ni,
níhče ne vé kaj naj se stori?
Naj superherójev nam psalm pove,
kaj naj drhál človeška počne!

2 Kaj hočeta Supermen, Spajdermân?
Kaj Janez, Luka, Marko, Krpàn?
Njih zgled je nazoren – kot nimb nas krasi,
brez njih spodobni ne bi bili.

3 Posnemaj, kopiraj mrtve vse dni,
vzor so junaki kako se živi.
Čas firmam pokloni in svoj denar,
lâži herój reklam je stražar.

4 Junak in heroj naš s prve strani,
je okostnjak, ki z nami živi.
Prijatelj moj dragi, kaj nam to mar?
Večnost in scanje v veter sta par.

5 Pravim vam: Jej!
Ojej,ojej, ojaj!

6 Nič novega – se ne (z)godi na svetu,
nič novega – se ne (z)godi na svetu,
nič novega – se ne (z)godi na svetu –
razen da:
le enkrat
se zgodi kar se!
(Je, je, je, jee!)
Nič, nič, nič, nič!

22 GOSPEL
popotnica

1 Prihajajoč odhajam!
Aleluja.

2 Odhajajoč prihajam!
Aleluja.

3 In kdor potuje – je povsod!

4 Daj, natakni popotni klobuk,
popotni klobuk
in pojdi od tod!

5 Plašč nadeni in pojdi odtod,
pojdi odtod,
pojdi na pot!

6 Proč te grde sanje,
zloži jih v polivinil,
kjer sem, ni več nič zame,
vse najboljše so spil.

7 Že ptiči čakajo na žicah
brez cul in brez skrbi,
kamioni peljejo po cestah,
kamor grem, me še ni.

8 Ne verjemi, da kdaj pridem,
saj zmeraj sem s teboj,
hej-hoj, pojdi z mano
in vedno boš z menoj!

9 Daj, nadeni popotni klobuk,
popotni klobuk
in pojdi od tod!

10 Plašč nadeni in pojdi odtod,
pojdi odtod,
pojdi na pot!

L3 TRETJA LAMENTACIJA
Amen

1 Slava nevednosti
in njeni hčeri neumnosti
in svetemu govnu,
kajti,
kakor je bedasto bilo na začetku,
tako je zdaj in bo vselej
in za vekomaj.

2 Amen.