Velikonočna romanćica
Velikonočna romančica Joža Bekš |
|
Ej, jaše jaše v deželo pomlad
in iskrega belca priganja;
ves v zlatih je portah, odet je v škrlat,
s srebrnimi zvončki pozvanja.
Pa čudi solnce se: šmentaj, odkod? –
Saj komaj odprlo oči sem
in ni še očejena z Golovca pot,
še Jurija videla nisem.
– Aj, kume mili, ne bodi tako,
če letos je malo drugače,
da k fantom dekleta v vas enkrat gredo,
nesoča jim pirhov, pogače.