Mrak je po cerkvi legel skrivnostni
in odzvenela pesem vstajenja.
V cerkev hitijo trume dekliške,
srca so gorica od hrepenenja.
Lica so vzele rožam rudečim,
ali korake srnam poskočnim;
vsaka prihaja s sladkim bremenom,
z jagnjetom čistim, velikonočnim. —
Stoj z blagoslovom! Ona še pride. —
Ali te ene, ene ni bilo. —
Dajte, dekleta, tiho povejte,
kaj se je oni zlega zgodilo? —
Pravijo, da je cvet izgubila.
ali brez cveta, belega cveta,
z velikonočnim jagnjetom čistim
v cerkev stopiti — ni za dekleta.