Verujem

Saj me ni strl ne, tujec brezdušni,
ko me je pahnil preko meje!
Praznih sem rok,
a imam še srce.
V srce ne more ne glad in ne mraz.
Jaz sem še jaz!

V meni je toplo.
V meni gori.
Ne sanjam več v blede in bolne noči,
ne iščem več steze do svojih nebes,
zdaj raje razkrivam le to, kar je res:
vidim v očeh zadržane solze,
slišim besed zamolčanih gorje,
delam in verjem, da bomo ljudje,
pravi ljudje
iz naše krvi
enkrat vsi eno —
kar nas je — vsi.