Veseli pastir
| ← Mavrica | Veseli pastir Poezije 1 Simon Gregorčič |
Pri zibelki → |
| |||||||
Zakrivljeno palico v roki,
za trakom pa šopek cvetic,
ko kralj po planini visoki
pohajam za tropom ovćic.
Saj tukaj na sončni višavi
le sam sem, le sam gospodar,
živejem po pameti zdravi,
za muhe mi ljudske ni mar.
Nikomur tu nisem na poti,
na poti ni meni nikdo;
kdo čisto veselje mi moti,
kdo moti življenje mirnó?
Nikdár ne zmrači se mi čelo,
nikdár ne stemné se oči,
in pojem in ukam veselo,
da z gôre v goró se glasi.
Naj drugi okoli po sveti
si iščejo slave, blaga,
jaz hočem na gori živeti,
tu sreča, tu mir je doma.
Za čredico krotko popeval
bom pesmice svoje sladké,
dolincem glasnó razodeval,
kar polni mi srečno srce.
Ne, palice svoje ovčarske
za žezlo kraljévo ne dam,
in rajši ko krone cesarske
cvetice na glavi imam!