Vesna (Tanja Nežmah Dolinšek)

Sem popek, ki čaka na dež,

da ne bo klonil,

ki čaka na sonce, da se bo odprl.

Sem luč sveta, nič mi ne manjka,

morda le žarek, a potem

ne bi bila več srečna.

Morda so to le dolge sanje,

ne vem, a vem, da mi je lepo

in sem srečna ob spoznanju,

da bo naslednja pomlad samo moja.

Naslednjo pomlad razpnem krila

in poletim v višave,

odprem svoj cvet

z vsem svojim sijajem.

Sem človek, ki ljubi mir in ljubezen,

ki sovraži boj in sovraštvo.

Sem pomlad, cvetje, ljubezen, sreča,

jaz sem Vesna.