Vhod v Trento (Ljubljanski zvon)

Vhod v Trento (Nezbrane pesmi) Miran Jarc

Izdano:	Ljubljanski zvon 46/10 (1926), 626
Viri:	dLib
Dovoljenje:	To delo je v Sloveniji v javni domeni, ker so avtorske pravice na njem potekle. Po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti. Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Stopnja obdelave:	To besedilo je pregledalo več urejevalcev in je brez tipkarskih in slogovnih napak.
Izvozi v formatu:	epub       mobi       pdf       rtf       txt

Takrat so utihnile ptice,
ko je okamenela te zemlje velika volja,
vzbočena v togo gorovje.
Solnce jekleno odmeva od skalovja v skalovje ...
Tu je onemela upornost vesolja
v molčečnost ostró ...

Človek,
kot da je sunkovito obstal
sredi višav
svojega pogona
v kristalni bliščavici vsemirskih planjav
pod širjavo nebosklona,
zre tisočletno ...

Ne dajo viharji spominom zeleneti,
misli drobijo se v pesek in prah,
čas se razteka v prosojen blišč ...

Oglata vtelešena večnost strmi ...

Ali preži uspavana ogromna zver,
gorjé za naš mir,
če se prebudi!
(— morda jo najrahlejši človeški glas prebudi —).

Ali je igrača ogromna,
ki se je za zabavo do tu prikotalila,
(— morda se otroku zasmeji,
čistó, srebrno bi se pošalila!)

Brezdomna goličava.
Vseširjava zaokrožene vodoravnosti in navpičnosti ...

O, človek, ki se poženeš v ta večni mir!