Vipavska
Vipavska. Vekoslav Remec |
|
Takrat sem zares vesel
ko mi poje črn-bel:[1]
„Čri — čri — čri —
grozdje že zori,
kdaj ga prideš brat’
v vinograd? —“
Bolj srce se veseli,
ko že v sodih mošt šumi:
Daleč jaz okrog,
če bo hotel Bog,
slavo, čast bom pel
teh dežel! —
Najbolj pa se veselim,
ko prijatelje gostim.
Zunaj barja, mraz,
nam pa kratek čas
dela cvet vseh vin
kot cekin.
- ↑ „Črn-bel“ pravijo Vipavci, sam Bog vedi zakaj, malemu čričku, ki začne peti ob času, ko se grozdje piše.