Janezu Kerst. Novak-u,
preljubljenemu vodju
hvaležni bogoslovci
o veselem godu
24. junija 1859.
Na stermih hribov gole visočine
hiteti vidim stare ino mlade,
opletati s cvetlicami germade,
nositi vkup dišeče korenine.
Proroku, ki nam luč pokazal gnade,
hvaležnosti praznujejo spomine –
tako častiti dansi vidiš sine
pobožnih dedov stare še navade.
V spominu vsak nauke Tvoje varje,
nanašamo jih na serca oltarje,
da žgali Tebi v čast bomo kresove!
Ljubezin čista Tebi dar zažiga,
z napisom svitlim kviško plamen šviga:
Očetu naš'mu Bog daj srečne dnove! –
