Vlak (Neža Maurer)

← Opravičilo

Vlak Sloni v spačku Neža Maurer

Središče sveta →

Dovoljenje:	To delo je objavljeno s pisnim dovoljenjem avtorja, pod pogoji licence CreativeCommons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 3.0.
Izvozi v formatu:	epub       mobi       pdf       rtf       txt

Vso noč se vozim.

Postaja je vlak.

Poganja ga spanje,

skozi knočnico puhajo sanje.

Mimo odeje hitijo,

mimo mojih zaprtih oči …

Lovim jih z rokami

in spravljam za srajco.

Ves dan me potem ščegetajo

in pravijo čuda veselih stvari:

da si naprimer naša veranda dimnik želi,

da so stopnice polomljene perutnice,

da vodo nikoli srce ne boli

(ker teče samo navzdol),

da je sosedova Barbara posadila

v cvetlični lonček psa

in ga s kanglico zalila …

Potem pa je kričala kakor sirena,

ko je politi cucek iz drugega nadstropja

skočil na dvorišče,

kjer je ploskala mačja arena.

Pes pa – glavni akrobat –

se je pobral in zalajal: »Marš spat!«

Vsaka postelja je ponoči lahko vlak,

če ima dovolj spanja,

da jo poganja

in če imajo sanje odprt prometni znak.