Vmaševanje.

← Tatovi in tatvine

Vmaševanje Narodno blago koroških Slovencev Vinko Möderndorfer

Človek – prašič →

Izdano:	(COBISS)
Viri:	(COBISS)
Dovoljenje:	To delo je v Sloveniji v javni domeni, ker so avtorske pravice na njem potekle. Po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti. Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Stopnja obdelave:	To besedilo je pregledalo več urejevalcev in je brez tipkarskih in slogovnih napak.
Izvozi v formatu:	epub       mobi       pdf       rtf       txt

(4) Duhovnik lahko umori vsakega svojega župljana z vmaševanjem. Vmaševanje izvrši med mašo. Človek, ki ga vmašuje, se takoj zgrudi mrtev na tla. To pa seveda samo tedaj, če poprej ne ve za duhovnikovo namero, če mu je pa ta znana, si pa tudi lahko pomaga. Rajnemu Burjaku v Črni je neki duhovnik zagrozil, da ga bo vmaševal. Burjak si radi tega vse leto ni upal v cerkev. Šele, ko je zvedel, kako se more vmaševanja ubraniti, je zopet šel k maši. Izpod cerkvenega praga si je na velik praznik pred sončnim vzhodom nabral prsti in si je za tri prste natrosil na glavo, preden je vstopil v cerkev. Bil je pri maši in nič se mu ni pripetilo, a tudi župniku ne, ker ni vedel, da je Burjak v cerkvi in ga ni vmaševal. Če bi ga bil pa vmaševal, bi se bil pri priči sam zvrnil mrtev na tla, ker je imel Burjak prst izpod cerkvenega praga na glavi.