Vodni bivol František

Opoldanski mir je legal nad pokrajino. Onkraj potoka pa je gepard Franci treniral sprint na sto metrov. Iz potoka sta ob nabrežini, kjer je bila voda najgloblja, gledala ostro zašiljen hrbet in teme z rogovi. Vsake toliko časa se je z gladine pokadil vodni pršec izdihnjenega zraka. »Poglej, otok,« je Martina rekla Martinu. »Spustiva se nanj in si odpočijva,« je predlagal Martin. Lastovici sta se spustili in sedli na zašiljeni hrbet, ki je molel nad gladino. »Aha,« je rekla Martina, ko sta pristala. »To je hrbet neke živali.« »Aha,« je rekel Martin. »Kdo pa si?« Iz vode se je dvignila glava in se obrnila. »Ahoj, jaz sem František,« je odvrnil František. »Vodni bivol František, prosim. Vesta, kaj je to pivo?« Tega lastovici nista vedeli. »To je pijača, zlata, grenka, z belo peno na vrhu. Ale jo, kaj bi vama pravil.« »A je pena taka, kot je meglica nad reko?« je vprašal Martin. »Še bolj gosta,« je pojasnil František. »Midva rada vrtava luknje v meglico nad rečico,« je pojasnila Martina. »Koliko si pa velik?« je vprašal Martin. »Do tal,« je odgovoril bivol. »Aha, potem si globok do tal,« ga je popravila Martina. »No, tako nekako." je rekel František. Medtem se jim je približal gepard Franci. Stopal je prav po blazinicah sap. »Dober dan, si lahko ohladim sape tule v vodi pri vas? Tu je vsaj kaj življenja.« Ne da bi čakal, je prednji taci takoj namočil v vodo: »Aaaaaaah« Potem je sedel in v vodo namočil se zadnji taci: »Aaaaaaah!« Od nekod je potegnil zavojček cigaret in si eno prižgal. »Kadim samo ob vodi,« je pojasnil. »Ale jo,« je rekel bivol. »Jaz sem nehal, ker mi je cigareta vedno ugasnila v vodi. Ampak pivo. Eno hladno pivce bi se mi pa prileglo v tejle vročini.« »Zakaj si ga pa ne privoščiš?« je vprašal gepard. »Nimam hladilnika,« je pojasnil František. »Aja,« je rekel gepard in potegnil dim. »Hladilnike imajo pingvini,« je pojasnila Martina. »Zadnjic sva videla enega, ki se je s hladilnikom vozil okrog in prodajal zamrznjene palačinke.« »Koliko si pa ti velik?« je vprašal Martin geparda. »Ja, odvisno,« je začel gepard. »Če grem počasi, sem takle, če tečem, sem pa mnogo večji.« »Potem si dolg, ne velik,« ga je popravila Martina. »Ja, mogoče sem dolg,« je rekel gepard in ugasil cigareto v vodi. »Čik bom odnesel potem, ko bom končal trening.« In je stekel na tekaško progo. »Midva bova tudi sla,« je rekla Martina. »Poročit se greva,« je pojasnil Martin. In se preden jima je lahko vodni bivol František zaželel vse dobro, sta bili lastovici že visoko visoko na nebu. »To je pa zanimivo,« je zamrmral. »Pa naj kdo reče, če to ni zanimivo. Jaz sem tako velik, pa sem globok samo do tehle muljastih tal. Gepard je manjši od mene, pa je lahko dolg kot ponedeljek, kadar teče. Lastovici sta najmanjši, pa sta visoki vse do neba. Kdo bi to razumel.« In potem se je spet potopil v vodo. Premišljeval je, kako bi bilo lepo, če bi tod mimo prineslo kakega pingvina s pivom v hladilniku. In opoldanski mir je legal nad pokrajino. Onkraj potoka je samo gepard Franci spet treniral sprint.