Vojaki na poti

← Oj zbogom, ti planinski svet!

Vojaki na poti Poezije 1 Simon Gregorčič

Dekletova molitev →

Dovoljenje:	Dovoljenje, pod katerim je delo objavljeno, ni navedeno. Prosimo, da izmed obstoječih dovoljenj izberete ustrezno.
Stopnja obdelave:	To besedilo je pregledalo več urejevalcev in je brez tipkarskih in slogovnih napak.
Izvozi v formatu:	epub       mobi       pdf       rtf       txt

Pomladni cvet odeva svet,
tako cvetemo mi,
pod nebom ptičev trop neštet,
po cesti gremo mi!

A ptički skozi jasni zrak,
lahkó, živó lete,
legák je tudi nam korak,
a težko je srce.

Saj ptičji rod se vrača zdaj
domov, glasnó žvrgoleč:
mi sveta tla domača zdaj
pustili smo trpeč.

Mi nismo ptičev trop legák,
ki sam si pot volí;
begoten smo neba oblak,
ki veter ga podí!

Lepo žari meglica se,
pod nebom plavajoč,
ozira v njo cvetica se,
hladila čakajoč.

A črn oblak bo neki dan,
iz njega blisk in tresk!
In točo usuje na ravan,
ki uniči up sosesk.

Zdaj ne boji se nihče nas,
mi ne grozimo tod;
pozdravlja mnog nas lep obraz
gredoče mimo tod.

Koj bomo pa oblak strašán
ob hudi uri mi;
sovražni roj bo pač končan,
ž njim morda — tudi mi!