Vojvoda
Vojvoda. (Povest. – Spisal Podgoričan.) Fran Jaklič |
|
Poglavja | I. • dno |
I.
urediNapočilo je krasno jutro. Meglo, katera je pokrivala krájinske dole, raztopili so skoraj topli žarki jesenskega solnca. Obetal se je jasen in gorak sabotni dan. Za Dobjem pri znamenju z Devico Marijo na prestolu je čakalo krdelo ženskih. Nekatere so imele naročne koške z brešnom, druge cule, večinoma so bile bose, s čevlji čez ramo obešenimi, goloroke in oborožene s palicami, na katerih so bili privezani veliki šopi pestrobojnih jesenskih rož. Ozirale so se pogosto v vas, od koder so prihajale še vedno ženske, odpravljene na pot. Nekatere so bile posebno nemirne, postajale so na prste, nestrpno stopicale sem in tje in vzdihovale pogostoma: