Volčica
← Tomaž je nesel meso v pekel | Volčica Matija Valjavec |
Morska deklica → |
|
Stal je neki zakleti mlin, v katerem ni mogel nihče obstati, ker je vanj venomer prihajala neka volčiča. Nekoč je prišel v mlin spat neki vojak. V sobi je zakuril ogenj. Nato je šel na podstreho, si s svedrom zvrtal luknjo, in je gledal dol v sobo.
Pride neka volčiča, išče po mlinu, kje bi našla kaj za jesti. Našla ni ničesar, pa gre tja k ognju in reče:
»Koža doli, koža doli, koža doli!«
Strese se in koža pade doli. Prime kožo, jo da na kljuko, in iz volčiče postane dekle. Dekle gre k ognju in tam zaspi. Vojak pa zleze s podstrehe, vzame kožo in jo trdno pribije na mlinsko kolo. Gre v mlin in zakriči na dekle rekoč:
»Dobro jutro, dekle, kako se imaš?«
Ona pa začne klicati:
»Koža name! Koža name! Koža name!«
Koža pa ne more dol s kolesa, ker je bila pribita. Tadva se poročita in imela sta dva otroka.
Ko je starejši sin izvedel, da je njegova mama volčiča, ji reče:
»Mama, mama, slišal sem, da ste vi volčiča!«
Mama pa mu odgovori:
»Kaj brbljaš! Kako moreš reči, da sem volčiča?«
Nekoč je šel oče teh dveh dečkov na polje orat, njegov sin pa reče: »Oče, tudi jaz grem z vami.«
Oče pravi: »Pojdi!«
Ko sta prišla na polje, vpraša sin očeta:
»Oče, ali je res, da je najina mama volčiča?«
Oče pravi: »Res je.«
»Kje pa je ta koža?« vpraša sin očeta.
Oče reče: »Tam je na mlinskem kolesu.«
Komaj je sin prišel domov, takoj reče materi:
»Mama, mama, vi ste volčiča! Jaz vem, kje je vaša koža.«
Mati ga vpraša: »Kje je moja koža?«
Pove ji: »Tam na mlinskem kolesu.«
Mama pa mu reče: »Hvala, sinko, da si me odkupil,« in je odšla, da ni bilo nikdar več glasu o njej.