Volčji, nato ptičji pastir

Volčji, nato ptičji pastir
Matija Valjavec

Spisano:	Katja Koprivšek in Saša Mencin
Izdano:	2002
Viri:	(COBISS)
Dovoljenje:	To delo je v Sloveniji v javni domeni, ker so avtorske pravice na njem potekle. Po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti. Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Izvozi v formatu:	epub mobi pdf rtf txt

Nekoč so živeli trije bratje. Eden izmed njih je bil volčji pastir. Z ovcami svojega očeta so šli vsi trije nekoč na pašo. Ko so prišli na pašo, sta šla dva brata v gozd iskat lesnike in hruške drobnice, volčji pastir pa je ostal z ovcami na paši. Prej pa je bil že volkovom obljubil, da bo vsakemu dal po eno ovco.

Zdaj je rekel ovcam, da jih bo vse ubil, le tiste da ne bo, ki ga bo obdržala, ko bo skočil z one leske. Šel je na lesko in je skočil dol na nekega ovna. Oven ga je obdržal, in potem ovna ni ubil, z ovc pa je pobral vse zvonce, in jih zmetal na tega ovna. Vse druge ovce pa je ubil in jih začel nositi v neki jarek. Nato sta prišla brata ter mu rekla:

»Le kaj si napravil? Kaj bo rekel oče?«

Nato je dejal:

»Ne vem, kaj jim je bilo. Začele so prežvekovati, pa sem mislil, da bodo pocrkale. Zato sem jih raje ubil. Če že ne bodo dobre za kaj drugega, bodo dobre vsaj za mojo družino.«

Onadva nista razumela, kaj je rekel. Mislila sta, da pravi, da bodo menda za vse skupaj doma, in sta mu jih začela pomagati nositi v jarek.

Nosil je vsakokrat po dve, brata pa vsak po eno. Ko so jih znosili, so šli domov. Ko so prišli domov, so šli k večerji. Oče jim je dal piti vina: tema dvema bratoma po dva kozarca, volčjemu pastirju pa po enega.

Nato je volčji pastir vprašal:

»Kako je to? Vidva sta dobila oba po dva kozarca, pa sta nosila le po eno v jarek, jaz pa po enega, čeprav sem po dve nosil v jarek.«

Nato je oče vprašal:

»Kaj je to, kar ste nosili?«

Zdaj sta brata rekla:

»Ovce. Vse je pobil, potem smo jih morali nositi.«

Oče in brata, in tudi nihče drug, pa sploh niso vedeli, da je brat volčji pastir.

Nato se je spremenil v volka ter odšel po volkove, naj gredo po ovce. Ko so si volkovi odnesli ovce, so mu rekli:

»Ti ne boš več naš pastir, ampak boš gospodar vseh ptic.« Potem je postal ptica, ki se imenuje žolna, pa je odletel domov in zletel na hišo svojega očeta. Gori je začel prepevati:

»Ubil sem ovce svojega očeta ter sem jih vse po dve znosil v jarek, potem sem doma pil kozarec vina pa sem tedaj rekel: kako je to, da moja brata po dva, jaz pa po enega, ko sem vendar po dve nosil. Oče je vprašal: 'Kaj?' Brata sta povedala, nato sem odšel in dal volkovom ovce. Volkovi pa so tedaj rekli, da ne bom več njihov, pač pa ptičji pastir. Potem sem postal ptica žolna in sem bil to dozdaj, zdaj bom pa človek.«

Nato je postal človek, in oče - ki je vse slišal, kar je govoril - je rekel, da bo gospodar. Nato so pripravili gostijo.

Tudi jaz sem bil na njej, in iz pisanega vrčka sem vince pil.