Volčji pastir bo povedal, kam je izginil grad

Volčji pastir bo povedal, kam je izginil grad
Matija Valjavec

Spisano:	Katja Koprivšek in Saša Mencin
Izdano:	2002
Viri:	(COBISS)
Dovoljenje:	To delo je v Sloveniji v javni domeni, ker so avtorske pravice na njem potekle. Po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti. Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Izvozi v formatu:	epub mobi pdf rtf txt

Živela sta dva brata. Eden je bil mizar, drugi pa zidar. Mizar se je oženil v domovini, zidar pa je odšel v Turčijo, ter je tam vzel za ženo neko čarovnico. Mizar je imel veliko otrok, zidar pa nobenega. Nato je nekoč odšel zidar k svojemu bratu mizarju, pa mu je rekel, naj mu da enega otroka. Mizar mu je odvrnil:

»Kar vse vzemi, saj jih tako komaj, komaj preživljam.«

»Nočem vseh, ampak samo enega, in to Jožka.«

In ga je odpeljal v Turčijo ter ga tam dal šolati. Čez dolgo časa mu je čarovnica umrla. Ko je umrla, sta tadva pregledovala njene knjige in sta prebrala, da bi - če bi se kdo spustil na drugi svet - videl, da je doli neka kapela, a v tisti kapeli so tri svetilke, ena je črna, dve pa rumeni. Rumeni mora pustiti pri miru, le črno mora vzeti. Črna pa se mu ne bo pustila ujeti, zato jo mora tako dolgo loviti, dokler je ne ulovi. Potem naj jo obriše z belim robcem. Nato bo prišlo k njemu sedem vragov in ga bodo vprašali, kaj ukazuje. In kar jim bo rekel, bodo storili.

In res je zidar spustil Jožka skozi neko luknjo dol v drugi svet. Ko je Jožek prišel dol, je že opazil tisto kapelico. Naenkrat pride tista čarovnica, zidarjeva žena, pa mu reče:

»Kam greš, Jožek?«

Ta ji vse pove, kam gre in zakaj gre, ona pa mu reče:

»Na, raje pojdi z mano!«

Tako je Jožek šel z njo in prišla sta k nekemu gradu, koder so bila odprta vsa vrata in vse omare. Ko sta prišla gori v prvo sobo, je bila tam neka omara. Še prej pa, preden sta odšla gor, mu je tista ženska dala gorjačo. Ko sta prišla do omare, mu reče ženska:

»Udari po omari!«

Ko je udaril, je nenadoma skočila ven neka kraljična, pa mu reče:

»Hvala ti, moj dragi, da si me osvobodil, bila sem začarana.«

Potem so šli vsi trije v drugo sobo in tudi tam je bila neka omara. Tudi po njej je udaril, iz tiste pa je skočila druga princesa, ki mu je rekla enako, kakor prva. Potem so vsi štirje šli v tretjo sobo in tudi tam je udaril po neki omari. Ven je skočila najmlajša, pa mu je enako rekla kakor prvi dve.

Potem je vseh petero odšlo v neko veliko palačo, koder je bila lepa miza. Ženska je rekla Jožku, naj udari po mizi. Udaril je, in kakor je udaril, je bila miza polna vsakovrstnih jedi. Ti štirje so sedli okrog mize, baba pa je šla k vratom in ves čas mrmrala:

»Kaj meni ne boste dali ničesar?«

Potem so kraljične rekle, naj žensko udari, ker je ona kriva, da so bile začarane. In Jožek je takoj vstal in je udaril žensko. Kakor hitro jo je udaril, je okamnela.

polna vsakovrstnih jedi. Ti štirje so sedli okrog mize, baba pa je šla k vratom in ves čas mrmrala:

»Kaj meni ne boste dali ničesar?«

Potem so kraljične rekle, naj žensko udari, ker je ona kriva, da so bile začarane. In Jožek je takoj vstal in je udaril žensko. Kakor hitro jo je udaril, je okamnela poiskal svetilko. Ko jo je našel, je odšel v drugo sobo, pa jo je obrisal z belim robcem. Ko jo je obrisal, je prišlo sedem vragov in so ga vprašali, kaj ukazuje. Reče jim, da morajo grad odnesti po zraku čez morje, da ga ne bo nikdar nihče več videl. Komaj je to izgovoril, že je bil grad v zraku.

Ko je prišel gospodar gradu domov, gradu ni bilo več. Takoj je odšel k menihu in ga vprašal, kje bi mogel izvedeti, kje je njegov grad. Menih mu reče, naj gre vprašat volčjega pastirja. Drugi dan gre k volčjemu pastirju, pa ga je prosil, če bi hotel vprašati svoje volkove, kje je grad.

Volčji pastir mu odgovori: »Zakaj pa ne!«

Nato je zatrobil v neki rog in naenkrat je bilo pred njim več kot tisoč volkov. Pastir jih vpraša, ali je kateri videl kje tak in tak grad. A ni nihče vedel.

Nato je Jožek odšel k ribjemu pastirju. Niti ena riba ni vedela. Potem je šel k ptičjemu pastirju. Tudi tam ni nihče vedel, a nazadnje je priletel neki golob. Ta pa je rekel, da ve.

Nato je Jožek pisal ženi pismo, kako mora obrisati svetilko in reči vragom, naj odnesejo grad tja, kjer bo on. In je dal pismo golobu, golob pa ga je odnesel na grajsko okno.

In grofična je napravila tako, kakor ji je Jožek pisal, vragi so prinesli grad h Jožku, zidarja pa so ubili.