Volkodlak (Aleksander Sergejevič Puškin)

Volkodlak Aleksander Puškin

Viri:	Kmetijske in rokodelske novice, 08.02.1865, letnik 23, številka 6. dLib
Dovoljenje:	To delo je v Sloveniji v javni domeni, ker so avtorske pravice na njem potekle. Po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti. Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Izvozi v formatu:	epub       mobi       pdf       rtf       txt

Volkodlak

Hrabri Vanija koraka
Neki dan domu na noč,
Ino mrzlo pot pretaka
Sam skoz mirodvor gredoč.

Tiho šlataje grobove
Se ne upa dihati,
Kar zasliši — huj — glasove.
Ko bi grizel kdo kosti!

Vanija strahu trepeče,
Da se ježi las mu vsak,
Misli si, da gloda — žveče
Mrtvih kosti volkodlak.

„Joj! Gorje! gotovo mene
Zdaj požrla bo pošast,
Le molitev jo odžene,
Da zgubi do me oblast."

Je li volkodlak tam sedel?
Vanija — prestrašno res!
Mirno na grobovih snedel
Vkradene kosti je — pes!