Voltaire na obisku: revež

← Azra, kje živiš, kje spiš?

Voltaire na obisku: revež Letni čas Tomaž Šalamun

Rosa →

Dovoljenje:	To delo je objavljeno s pisnim dovoljenjem avtorja, pod pogoji licence CreativeCommons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 3.0.
Izvozi v formatu:	epub       mobi       pdf       rtf       txt

Nagci so vedno skriti, nagce
prve izpodrinemo izpod turmalina. Mislijo

v gozdu, tarnajo ob bujni praproti.
Voltaire (preden so izumili kitajske

kroglice) si je treniral bicepse. Muhe so se
lepile na gozdove tudi tam. Iz parka je

pobegnil, parka si ni hotel privoščiti.
Plezal je tudi po notranji strani steklenih

obročev, da bi si ne storil sile. Sile
dvorcu. Sile ponosnim srnjakom, sosedom

jelenov. Potem je deževalo: dež, dež,
dež. Vsi so bili naslonjeni na inkrustiran

pult, tudi jaz. Dokler nismo na poljske
postelje položili vse svoje vojake.