Kače so jo pikale Narodne pripovedke iz Mežiške doline
Vrag v podobi zajca
Vinko Möderndorfer (1894)
Sv. Miklavž in parkelj
Izdano: COBBIS 2830133
Viri: COBBIS 2830133
Dovoljenje: To delo je v Sloveniji v javni domeni, ker so avtorske pravice na njem potekle.
Po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti.
Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Stopnja obdelave: To besedilo je v celoti pregledano, vendar se v njem še najdejo posamezne napake.
Izvozi v formatu: epub       mobi       pdf       rtf       txt


Štirje mladci iz Mežice so imeli Kolomonove bukve. Napravili so večkrat kakšno šalo in strašili s čarovnijami svoje tovariše.

Na praznik sv. Rešnjega Telesa so sedeli v Kevpovi gostilni v času, ko so bili drugi ljudje pri procesiji. Mladci iz samega dolgega časa nismo vedeli, kaj bi naredili. Tisti, ki je imel Kolononove bukve s seboj, je prišel na misel, da bi poklical Vraga. Premišljevali so, v kakšni podobi naj bi ga poklicali. Zedinili so se, da ga pokličejo v podobi zajca, ker bo vzbudilo veliko smeha pri ljudeh v procesiji, ki bo šla mimo, ko bo skakal zajec v gostilno.

Kakor so se dogovorili, so tudi storili. Hudoba v podobi zajca pa je bila besna in je udarila s takšno silo po mizi, da so se poznali vsi kremplji na njej. Zajec je vpil nad mladci: »Tako težko pot mi delate, kličete me, da moram iti mimo procesije. To mi boste še drago plačali!« Vrag je silno razbijal in je mladce tako prestrašil, da so pozabili držati bukve odprte in izgnati Vraga nazaj. Le eden je bil toliko previden, da je vtaknil prst med dva lista knjige, in je Vraga izgnal.

Mladci so bili v veliki nevarnosti in ne ve se, kaj bi se jim bilo lahko vse pripetilo, če bi Vraga ne bili mogli več napoditi. Odtisi krempljev na mizi so se poznali tako dolgo, dokler ni miza strohnela.